Torek, 22. 10. 2019, 11.48
5 let, 1 mesec
Zelena luč Hrvaški za schengen, bo vstop preprečila Slovenija? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,89
61
Slovenija bi po mnenju nekaterih lahko preprečila vstop Hrvaške v schengen, če Zagreb ne bo uveljavil arbitražne razsodbe o meji med državama. Medtem ko je Borut Šuklje prepričan, da vstop Slovenije v schengen z nerešenimi mejnimi vprašanji ni mogoč, Dimitrij Rupel opozarja, da problema sploh ne bi smela biti povezana.
Odhajajoča Evropska komisija z Jeanom-Claudom Junckerjem na čelu je danes popoldne vendarle prižgala zeleno luč za vstop Hrvaške v območje schengna. Komisija je ocenila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične pogoje za vstop. Obenem je Hrvaško pozvala k nadaljnjim prizadevanjem za izvajanje vseh ukrepov, zlasti na področju upravljanja zunanje meje.
Po mnenju nekdanjega slovenskega veleposlanika v Srbiji Boruta Šukljeta gre za povsem proceduralno vprašanje. "Ali lahko odhajajoča Evropska komisija, ki ima mandat samo še za opravljanje nujnih operativnih nalog, sploh odloča o tako zapletenem vprašanju, kot je začetek širitve schengenskega območja?" se sprašuje Šuklje.
Borut Šuklje je prepričan, da mora Hrvaška najprej določiti svoje državne meje, šele nato se lahko začne pogovor o schengenskem prostoru.
Izpolnjevanje tehničnih pogojev za članstvo v schengnu sicer še ne pomeni dejanske uvedbe schengenske meje. Dokončna odločitev o vstopu Hrvaške v schengen je v rokah Sveta EU, za kar je potrebna soglasna podpora vseh članic. V podobni situaciji sta se znašli tudi Bolgarija in Romunija, ki sta sicer vse tehnične pogoje izpolnila že pred devetimi leti, a še vedno nista znotraj meja območja.
Domačini ob hrvaški meji niso prepričani, da bi hrvaški vstop v schengensko območje zmanjšal promet na mejnih prehodih, kljub temu pa si želijo njenega vstopa v schengen, saj bi bilo, kot pravijo, življenje vsaj malo lažje.
Pahor in Šarec previdna
Težko si je predstavljati Hrvaško v schengnu, dokler krši mednarodno pravo. Politično soglasje Hrvaški bi lahko preprečila tudi Slovenija.
Predsednik Borut Pahor je namreč na srečanju trilaterale Avstrija-Hrvaška-Slovenija v začetku septembra Hrvaško pozval, naj uveljavi arbitražno razsodbo, s čimer bi olajšali odločitev slovenske vlade o podpori vstopu Hrvaške v schengen. Premier Marjan Šarec pa je prepričan, da bi morala o pripravljenosti Hrvaške na schengen odločati nova komisija. K temu je v pismu pozvalo tudi šest od osmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu. Nakazal je tudi, da je veto na odločitev Evropske komisije realna možnost.
Glede Hrvaške pripravljenosti naj bi bilo poleg Slovenije skeptičnih več članic, med njimi Nizozemska, Nemčija in Francija.
"Ko je Juncker obiskal Plenkovića, so bili drugi časi"
Šuklje spomni, da je Juncker prve dni letošnjega junija obiskal Zagreb in dal hrvaškemu predsedniku vlade Andreju Plenkoviću nekakšno zavezo, da bo komisija do konca mandata sprejela dve oceni. O hrvaški izpolnitvi tehničnih pogojev za nadaljevanje schengenske procedure ter o popolni pripravljenosti države, da se priključi evropskemu tečajnemu mehanizmu ERM 2, svojevrstni dvoletni čakalnici za vstop v evroobmočje.
"Toda to je bilo junija, skorajda v nekem drugem času," opozarja odličen poznavalec političnih razmer na Balkanu.
Nekdanji zunanji minister Karl Erjavec, ki se v vlogi obrambnega ministra danes mudi na delovnem obisku v Zagrebu, tamkajšnjim novinarjem ni želel komentirati ali je Hrvaška pripravljena na vstop v schengen. Na nekoliko hudomušen način se je izognil odgovorom in nasmejal prisotne. Poglejte si video posnetek:
Ob tem pojasnjuje, da Junckerjeve obljube Plenkoviću ne moremo razumeti brez poznavanja odnosa Junckerja in Martina Selmayerja, najprej njegovega šefa kabineta in kasneje generalnega sekretarja Evropske komisije ter odnosa Selmayerja in dobršnega dela preostalih komisarjev evropske vlade.
"Selmayer je imel več možnosti operativnega odločanja kot marsikateri komisar. Nekateri so se ga celo bali. Nekaterim je odločilno pomagal. S hrvaškim predsednikom vlade sta imela najprej načrt o Plenkovićevi kandidaturi za novega predsednika Evropske komisije, torej Junckerjevega naslednika. Ko je ta načrt propadel, je nastal nov projekt, projekt hitrega vstopa Hrvaške v schengenski prostor. Plenković bi s tem dodobra okrepil svoje možnosti na novih hrvaških parlamentarnih volitvah. Ne zaradi varnostnega pomena Hrvaškega vstopa v schengen, temveč zaradi velikega uspeha z določitvijo hrvaških meja. Če bi Hrvaška postala polnopravni član schengenske družine, bi seveda državne meje s Srbijo, Črno goro in Bosno in Hercegovino urejala ne s pogajanji, temveč z zahtevami," opozarja Šuklje.
Prepričan je, da mora Hrvaška najprej določiti svoje državne meje, šele nato se lahko začne pogovor o schengenskem prostoru. "Juncker junija tudi ni mogel vedeti, da bo prišlo do blokade začetka evropskih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. Kot ni mogel predvideti, da se bodo srbski, albanski in makedonski predsednik začeli dogovarjati o balkanskem mini schengenskem prostoru. To ima seveda izrazite posledice za Hrvaško. Zavrnitev evropske perspektive državam JV Balkana in istočasno odprtje vrat za vstop v schengen Hrvaški z nerešenimi mejnimi vprašanji enostavno nista mogoča," je še prepričan Šuklje.
Dimitrij Rupel: Problema nista povezana
Z razumevanjem te situacije več problemov izpostavlja nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Najprej opozarja, da slovenski nacionalni interes ne more biti oviranje Hrvaške pri vstopanju v schengen. "V kontekstu migracij bi moralo biti v interesu Slovenije, da se zunanja meja EU premakne čim dlje od slovenske meje," je prepričan.
Kot drug problem pa Rupel izpostavlja razsodno arbitražnega sodišča v Haagu, ki je določila mejo med Slovenijo in Hrvaško. "Ta odločitev za Slovenijo ni bila dobra. Čudim se, da Slovenija tako zelo vztraja, naj Hrvaška sprejme odločitev, ki je za Slovenijo slaba," je začuden Rupel. Prepričan je tudi, da omenjena problema sploh nista povezana oziroma ju ne bi smeli povezovati.
Prav tako so po njegovem prepričanju grožnje slovenske diplomacije neproduktivne. "Te grožnje so diplomatsko neustrezne oziroma nedovoljene. Da ima Slovenija slabotno diplomacijo, se je izkazalo tudi v tem primeru. Evropska komisija je raje prisluhnila Hrvaški in njenim diplomatom. Temu se niti ne moremo čuditi. Medtem ko na čelu sosednje države sedita dva izkušena diplomata, je naša zasedba nekoliko šibkejša," opozarja Rupel.
Dodaja, da je Slovenija v zadnjem obdobju v diplomacijo imenovala ljudi, ki ne opravljajo dobro svojega dela. Ima pa tudi precej nesrečno roko pri izbiranju veleposlanikov.
61