Bo koalicijska pogodba lahko meso postala?

"Boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji je prva prioriteta vseh štirih koalicijskih strank," piše v osnutku dogovora o sodelovanju koalicijskih strank, ki ga bodo PS, SD, DL in DeSUS premlevale v prihodnjih tednih do podpisa dokumenta, predvidoma na začetku februarja.

Koalicija se v dokumentu hvali, da se postopoma vrača zaupanje v pravično družbo in pravno državo, kar je dosegla z zagotovitvijo ustreznega političnega ozračja in boljšimi pogoji za delo kriminalistične policije, Nacionalnega preiskovalnega urada, državnega tožilstva in sodišč.

Glavno, da imajo cilj V koaliciji brez navajanja konkretnih rešitev napovedujejo spremembo zakona o javnem naročanju in boljše pogoje za boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. Ne vemo, kako bodo prišli do cilja, a cilj imajo. "Cilj je, da se preiščejo vsa kazniva dejanja, ki s svojimi posledicami bremenijo davkoplačevalce, da se obdolžencem izrečejo pravične sodbe in da se nezakonito pridobljeno premoženje odvzame," piše v dokumentu.

"Tudi v drugih evropskih državah je poudarek na represivnih ukrepih, ki temeljijo na policiji in tožilstvu. Ti ukrepi so zelo popularni, navidezno dajejo hitre rezultate, v resnici pa se stanje ne izboljšuje," za Planet Siol.net analizira strokovnjak za proučevanje organiziranega kriminala s fakultete za varnostne vede Bojan Dobovšek.

Zveze, poznanstva in Gašpar Gašpar Mišič Največja težava v Sloveniji je neustrezna kadrovska politika, ki temelji na zvezah in poznanstvih. Politiki bi morali s svojim ravnanjem dajati zgled in opozoriti na nepravilnosti v lastnih vrstah. Film s takšno vsebino se v Sloveniji odvrti redko.

"Za nižje delovno mesto potrebujete ustrezno izobrazbo in izkušnje, za najvišja mesta pa je dovolj izziv brez predhodne analize dela in uspešnosti te osebe. Zato imamo tako velika korupcijska tveganja, pojavlja se nezaupanje in rezultati so takšni, kot so," pravi Dobovšek. Spontano smo se spomnili primera Gašparja Gašparja Mišiča.

Za Dobovška je ključna preglednost nad financami, zato bi se morali osredotočiti na gospodarsko in finančno kriminaliteto. "Pri tem imata ključno vlogo ministrstvi za finance in gospodarstvo z agencijami, uradi in nadzornimi sveti na vseh ravneh."

Izjemno ambiciozna koalicija V koaliciji so optimistični glede rasti zaposlenosti in gospodarstva: "Z ustvarjanjem novih delovnih mest, tudi s pomočjo državnih naložb, želimo doseči do 60 tisoč novih delovnih mest ter triodstotno letno gospodarsko rast," piše v osnutku koalicijske pogodbe. Po mnenju ekonomista Saša Stanovnika iz skupine Alta je to izredno ambiciozen cilj, a ne nedosegljiv, še posebej v primeru okrevanja izvoza na podlagi okrevanja Evrope in visokih državnih naložb.

"Z državnimi naložbami lahko kratkoročno zagotovimo tako statistično višjo gospodarsko rast kot tudi dodatno zaposlovanje. Seveda pa te stanejo. Če ne temeljijo tudi na ekonomski logiki, temveč le na omenjeni kratkoročni logiki, potem bo dolgoročna posledica teh naložb le višja zadolžitev, ki je že tako visoka, ne pa tudi večji dolgoročni gospodarski potencial," je pojasnil.

Skromni Umar Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) sicer državi za letos napoveduje 0,8-odstotno krčenje gospodarstva, šibko rast pa naj bi začeli dosegati leta 2015.

V zdravstvu naj bi opredelili jasno delitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Koalicija želi tudi večjo preglednost javnega naročanja z izvajanjem skupnih naročil, s katerim bi dosegali nižje cene zdravil, materiala in medicinske opreme. Finančno vzdržnost zdravstvenega sistema želijo zagotoviti z racionalizacijo, ne s povečevanjem prispevnih stopenj.

Minister za zdravje naj bi pripravil tudi novo strategijo do leta 2020. V zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju naj bi med drugim preuredili obvezno in dodatno zavarovanje, na primer na osnovno, dodatno in nadstandardno. Uvedli naj bi tudi drugačno košarico pravic zavarovanja.

"Imeti bi morali košarico storitev, ne pravic" Valentina Rupel Prevodnik z inštituta za ekonomske raziskave v zdravstvu meni, da so spremembe z vidika financiranja nujne, ker je sedanje dopolnilno zavarovanje pravzaprav obvezno, saj sicer ne moremo dobiti ustrezne zdravstvene oskrbe.

"Najprej je treba na novo definirati košarico, a ne pravic, temveč storitev. Naj pojasnim na primeru operacije prostate. Pri tej operaciji gre lahko bolnik na robota, lahko ga operirajo po endoskopski metodi ali klasično. Ne razumem, zakaj ne bi v tej košarici storitev natančno zapisali, katero operacijo krije osnovno zavarovanje za to operacijo. Tisti, ki pa bi se na primer odločil za drugačno, pa bi potem to plačal iz dodatnega zavarovanja," pojasnjuje Rupel Prevodnikova, ki se zavzema za zgolj osnovno in pravo dodatno zavarovanje.

Mladi bodo sami izbrali šefa Čeprav je predsednica vlade Alenka Bratušek v zadnjem času večkrat dejala, da so mladi in njihov težak položaj ena izmed prednostnih nalog vlade, je omemba mladih v koalicijski pogodbi skromna.

Vrh koalicije se je zavezal, da se bo urad za mladino z ministrstva za izobraževanje preselil v premierkin urad, vodjo bodo lahko predlagali mladi sami. Pomoč mladim je v pogodbi mogoče zaslediti pri zavezi za pripravo izhodišč za spremembo stanovanjskega zakona ter pri zavezi za sprejem in izvajanje izvedbenega načrta Nacionalnega programa za mladino. Mladim zaradi napak prejšnjih generacij ne sme biti onemogočena prihodnost, je v skupnem dokumentu tudi zapisala koalicija.

Kolektivna krivda "Gre za neroden zapis, saj posamezne generacije ne morejo sprejeti kolektivne krivde zaradi preteklih potez političnih odločevalcev," meni Goran Lukič iz zveze svobodnih sindikatov, ki sicer pravi, da se o koalicijski pogodbi pred njeno formalno objavo ne želi podrobneje opredeliti.

"Splošen vtis je, da se vlada glede mladih deloma zaveda problematike, a če tehtamo koalicijsko pogodbo in na drugi strani program Jamstvo za mlade, precej več pričakujem od zadnjega, saj gre za operativni dokument, česar za koalicijsko pogodbo ne moremo reči."

Besedičenje Lukič sicer pravi, da bi sam v koalicijski pogodbi namesto besedičenja o koalicijski solidarnosti raje videl zaveze, da se ukrepi, ki bodo pomagali mladim, na operativni ravni uresničijo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja ali pa z drugimi konkretnimi ukrepi.

Med ključne infrastrukturne projekte nove koalicijske pogodbe je vlada uvrstila pospešitev gradnje drugega tira, začetek gradnje Južnega toka in nadaljevanje gradnje Teš 6. Pri zadnjem namerava koalicija narediti neodvisno revizijo izvedbe projekta in ugotovitev krivcev za vedno nove podražitve projekta.

Infrastruktura na papirju Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik pravi, da je premierka že ob izvolitvi obljubila, da bo ena izmed prioritet spodbujanja gospodarstva tudi zagon razvojnih infrastrukturnih projektov. "Vendar na tem področju do zdaj ni bilo narejenega skoraj ničesar. Pozitivno je, da se vlada zaveda te problematike, težava pa bo nastala, če bo znova vse ostalo le na papirju."

Lahovnik podpira vse projekte, prav tako se mu zdi smiselna neodvisna revizija pri izvedbi projekta Teš 6 in iskanje krivcev za podražitve. "Ključno vprašanje je financiranje načrtovanih projektov. Južni tok je najlepši primer financiranja s tujimi vlagatelji, kjer pa se po štirih letih po podpisu pogodbe ni zgodilo nič. Zapleta se predvsem pri umestitvi projekta v prostor." Podobno se bo verjetno zgodilo z drugim tirom. Neustrezna prostorska zakonodaja tako časovno podaljšuje umestitev in gradnjo linijskih objektov.