Bo Cerarjev odstop odnesel tudi legalizacijo konoplje?

Vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer je v četrtek izjavila, da bodo v SMC trudili, da v državnem zboru, ki ima še vedno poln mandat, do konca mandata izpeljejo vse "ključne državotvorne in strateške vsebine". 

Na vprašanje, katere konkretne projekte je imela v mislih, Kustec-Lipicerjeva danes odgovarja, da gre med drugim za zakonodajo, povezano z implementacijo arbitražne razsodbe, in za morebitno zakonodajo, povezano s problematiko Nove ljubljanske banke (NLB).

"Prav tako bo po moji presoji nujno dati epilog sklepnemu poročilu preiskovalne komisije za Teš 6 ter tudi preostale zadeve, ki jih bomo v tem obdobju prepoznali kot strateško pomembne za delovanje in razvoj naše države," je pojasnil vodja poslancev SMC.

Usoda zakona o legalizaciji konoplje ostaja neznanka

V javnosti se medtem poraja tudi vprašanje, kakšna bo usoda zakonskih predlogov, ki jih je SMC v zadnjih tednih pospešeno vlagala v parlamentarni postopek, med drugim tudi zakona o legalizaciji konoplje za osebne namene.

Kustec-Lipicerjeva na to za zdaj nima konkretnega odgovora. Po njenih besedah se bodo vodje poslanskih skupin o nadaljevanju obravnav predlogov zakonov, ki so že bili vloženi v parlamentarni postopek, v prihodnjih dneh pogovorili s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom.

Dokončna usoda zakona o legalizaciji konoplje za osebne namene, ki so ga pripravili v SMC in Piratski stranki, ostaja neznanka. Foto: Bojan Puhek

V SMC ne izključujejo obravnave ključnega zakona zdravstvene reforme

Na vprašanje, ali bodo v SMC v prihodnjih tednih do razpusta parlamenta nadaljevali projekt zdravstvene reforme, katere ključni zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v zadnji različici ni dočakal obravnave na seji vlade, Kustec-Lipicerjeva odgovarja, da bodo v stranki odločitev o tem sprejeli v prihodnjih dneh. 

"Kljub nasprotovanju oziroma blokiranju začetka parlamentarne procedure predloga zakona pri koalicijskih partnerjih zaradi njegove strateške pomembnosti za zagotavljanje preglednega sistema javnega zdravstva ne izključujemo začetka obravnave v okviru parlamentarnega postopka," je pojasnila Kustec-Lipicerjeva.

Pirnat: Nepredvidljivost glasovanj lahko vodi v nepremišljene odločitve

Pravnik Rajko Pirnat medtem poudarja, da lahko državni zbor predloge zakonov, ki so že bili vloženi v parlamentarni postopek, formalno obravnava do razpusta: "Če predlagateljstvo zakona z določenim predpisom ni omejeno na vlado, lahko vsak poslanec oziroma poslanska skupina predlaga odločitev, državni zbor pa lahko o tem glasuje."

Vendar pa Pirnat dvomi, da bodo omenjeni predlogi, za katerimi stojijo posamezne politične stranke, na koncu zares sprejeti. Ob tem dodaja, da v obdobju od najmanj treh tednov do največ meseca in pol, kolikor bo še trajal mandat državnega zbora, poslanci ne bi smeli hiteti s sprejemanjem zakonov.

"Poslanci bi se morali pri tem omejiti. Nekateri predlogi zakonov so pripravljeni slabo oziroma neresno, nepredvidljivost glasovanj pa lahko vodi v nepremišljene odločitve," razlaga predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti.

Vlada pred odstopom Mira Cerarja še ni obravnavala zadnje različice zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Foto: Ana Kovač

"Predlogi reformnih zakonov bi bili v tem trenutku neodgovorni"

Poslanec ali skupina poslancev lahko po njegovem prepričanju v državni zbor vloži tudi predlog sistemskega zakona, kot je na primer prej omenjeni predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje.

"Drugo vprašanje je, kakšna je verjetnost, da bi bil takšen sistemski zakon sprejet. Glede na to, da časa za sprejemanje zakonov po rednem postopku pravzaprav ni več in da tako ostane na voljo le še nujni postopek, bi bilo skrajno neodgovorno, da bi poslanci predlagali resne reforme zakone," poudarja Pirnat.

Dogovor s sindikati v okviru tekočih poslov ni mogoč

Na vprašanje, ali se vlada, ki trdi, da v okviru tekočih poslov nima pooblastil za pogajanja s sindikati javnega sektorja, istočasno lahko pogaja z Evropsko komisijo o prodaji NLB, pravni strokovnjak odgovarja, da v luči razprave o tem, kaj so tekoči posli, obstaja velika razlika med obema zadevama.

Pravnik Rajko Pirnat poudarja, naj poslanci do razpusta državnega zbora ne hitijo s sprejemanjem zakonov, ki so lahko pripravljeni tudi površno. Foto: Bor Slana

"Pri sindikatih so pogajanja smiselna le, če ima vlada poln mandat in če lahko potem sprejme politično odločitev o zvišanju plač in drugih prejemkov. Ker gre za velik dodatni izdatek za proračun, to spada v okvir političnih odločitev, ki pa jih vlada, ki opravlja tekoče posle, ne more sprejeti," pojasnjuje Pirnat.

Pogajanja z Evropsko komisijo o NLB niso sporna

Kot pojasnjuje pravni strokovnjak, si mora vlada obseg tekočih poslov razlagati čim bolj ozko oziroma v dvomu, ali določena zadeva spada med tekoče posle: "Pri tem morata biti glede na sodbo vrhovnega sodišča hkrati izpolnjena dva pogoja, in sicer da je zadeva nujna za normalno delovanja države in da takšna odločitev ne pomeni nove politične odločitve."

Po njegovem mnenju pogajanja z Evropsko komisijo o NLB spadajo v okvir tekočih poslov. "Zaradi narave pogajanj s komisijo v kratkem najbrž ne bo sprejeta nobena odločitev, verjetno pa je treba na strokovni ravni voditi sestanke in komisiji predstaviti že sprejeta stališča vlade, ki jih je treba uveljaviti," meni Pirnat.