Bo Bratuškovi uspelo to, kar ni Kresalovi – postati prva slovenska premierka?

Alenka Bratušek se je rodila 31. marca 1970 v Celju, kjer je končala tudi srednjo naravoslovno-matematično šolo. Študij je nadaljevala na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je diplomirala leta 1994, dvanajst let pozneje pa magistrirala iz menedžmenta na Fakulteti za družbene vede.

Bratuškova: Za Zares sem se odločila, ker je dobra priložnost za nove izzive Leta 1999 se je zaposlila na ministrstvu za finance. Leta 2005, v času prve vlade Janeza Janševe, je napredovala v direktorico direktorata za proračun.

Na državnozborskih volitvah leta 2008 se je odločila, da bo kandidirala za poslanko na listi stranke Zares. "Za stranko Zares sem se odločila, ker je kot nova, sveža moč v našem političnem prostoru dobra priložnost za nove izzive in ker smo se njeni člani v Kranju zbrali v dober mlad tim, ki ima veliko pozitivne energije in smo pripravljeni še marsikaj narediti," je pojasnjevala svojo odločitev. V DZ ni bila izvoljena.

Direktorat za proračun je nato vodila tudi v času vlade Boruta Pahorja, zato ji nekateri očitajo, da je skupaj z ministrom za finance Francem Križaničem soodgovorna za slabo stanje na področju državnih financ, ki ga je zapustila Pahorjeva vlada.

"Analiza javnih financ po nastopu krize razkriva polom neverodostojne javnofinančne politike Križaniča in Bratuškove, ki bi se morala zaradi javnofinančne polomije slovenskim davkoplačevalcem opravičiti. Pod njunim vodenjem javnih financ se je namreč slovenska država spremenila v neverodostojno, banana državo, ki ne izpolnjuje danih zavez mednarodni skupnosti," je v eni od svojih kolumn v časniku zapisal ekonomist Stanislav Kovač.

Po padcu vlade leta 2011 se je Bratuškova pridružila novoustanovljeni stranki ljubljanskega župana Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija. Na predčasnih volitvah je bila izvoljena za poslanko. Že kmalu po izvolitvi je postala ena najbolj vidnih Jankovićevih poslank. Prevzela je vodenje Komisije za nadzor javnih financ, poleg tega pa je postala še članica odbora za finance ter odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo.

PS Bratuškovo predlagala za mandatarko Bratuškova, sicer predsednica sveta PS, je od 12. januarja tudi vršilka dolžnosti predsednice Pozitivne Slovenije, saj si je predsednik stranke Zoran Janković zaradi obremenjujočih ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije zamrznil status predsednika.

Ker poročilo KPK-ja obremenjuje tudi premierja Janeza Janšo, so koalicijske stranke začele zapuščati vlado, kot novo mandatarko pa so pretekli teden nekateri začeli omenjati prav Bratuškovo, ki jo je svet PS na četrtkovi seji tudi uradno predlagal za mandatarko. Janković je na seji sveta stranke PS ponudil t. i. bianco odstopno izjavo. Dejansko naj bi odstopil z dnem, ko bo sestavljena nova vlada pod vodstvom Bratuškove.

Poslanci PS so nato v petek vložili konstruktivno nezaupnico vladi Janeza Janše, za mandatarko za sestavo nove vlade pa predlagali Bratuškovo. Če bo nezaupnica vladi izglasovana, bo Bratuškova prva ženska v zgodovini Slovenije, ki bo dobila mandat za sestavo vlade, če jo bo DZ potrdil, pa tudi prva premierka v zgodovini naše države.

Bratuškova soodgovorna za bančno luknjo? Bratuškova je v svoji karieri zasedala številne položaje. Do leta 2011 je bila članica vodstva nogometnega kluba Triglav iz Kranja. Opravljala je tudi funkcijo članice uprave javnega gospodarskega zavoda Brdo. V zvezi z njenim delovanjem v zavodu so se pred kratkim pojavili očitki, da naj bi zavod Brdo na njeni parceli opravljal različna dela, za katera so bili računi izdani šele nekaj mesecev pozneje, kar pa je Bratuškova zanika.

Mnogi so prepričani, da je Bratuškova med krivci za podeljevanje slabo zavarovanih posojil in posledično za milijardno finančno luknjo, ki razjeda slovenski bančni sektor. Od junija 2009 do julija 2011 je namreč sedela v nadzornem svetu NKBM-ja.

To obdobje je med drugim zaznamoval odstop predsednika uprave NKBM-ja Matjaža Kovačiča, ki je formalno odstopil zaradi slabega poslovanja banke, neuradno pa zaradi dogodkov okoli podjetja Konstruktor, ki je bilo med prejemniki slabo zavarovanih posojil NKBM-ja.

Kakšno je premoženje kandidatke za mandatarko? Bratuškova je po poročanju časnika Finance lastnica polovice stanovanjske hiše, velike 187 kvadratnih metrov, in polovice 366 kvadratnih metrov velike parcele v Stražišču pri Kranju. V lasti ima tudi del ceste v istem kraju. Je lastnica polovice 1.001 kvadratnega metra velikega sadovnjaka v Rupi pri Kranju in vozi avtomobil mercedes A letnik 2010.

Januarska bruto plača Alenke Bratušek, ki ima s svojim partnerjem dva otroka, sina in hčerko, je znašala 4.712,76 evra. Ima 7.429,20 evra potrošniškega in 12.312 evrov stanovanjskega posojila. Je tudi porok partnerju za 21.284,32 evra stanovanjskega posojila. Posojilo ima tudi pri ekoskladu, vendar natančnega zneska ni posredovala.

Plagiat tudi magisterij Bratuškove? V zadnjih dneh se je pod drobnogledom znašla magistrska naloga Bratuškove. Naloga z naslovom Statusna sprememba servisa za protokolarne storitve iz neposrednega proračunskega uporabnika v javni gospodarski zavod, ki je nastala na Fakulteti za družbene vede pod mentorstvom Veljka Rusa, je namreč po mnenju dekana Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice Mateja Makaroviča izrazito slabo napisana, saj nima jasnega raziskovalnega vprašanja, poleg tega pa je po Makarovičevih besedah slog pisanja izrazito neakademski, naloga pa jezikovno šibka.

Najbolj zanimivo pri nalogi Bratuškove pa je, da kot vir ni navedla članka Martine Trbanc, ki ga je uporabila v svojem delu. Poved iz članka Martine Trbanc Različni socialno-blaginjski sistemi in trendi v socialnih politikah, ki je po podatkih Cobissa izšel leta 1992, se glasi: "Zanj je značilno majhno število univerzalnih socialnih programov ter skromno socialno zavarovanje."

Poved iz magistrske Bratuškove pa je naslednja: "Poleg tega tipa blaginjskega sistema ločimo še liberalni tip države blaginje, zanj je značilno majhno število univerzalnih socialnih programov ter skromno socialno zavarovanje."

Da je del povedi Bratuškova vzela iz članka Trbančeve, v besedilu ni razvidno, omenjeni članek Trbančeve pa tudi ni naveden na koncu naloge med viri. Makarovič meni, da zaradi omenjenega primera pri nalogi Bratuškove obstaja sum plagiatorstva.