Beovićeva ni optimistična o položaju zdravnikov

Beovićeva se je v uvodnem nagovoru skupščine Zdravniške zbornice Slovenije dotaknila dviga plač zdravnikom, ki ga prinaša nedavno sklenjen dogovor vlade z vsemi sindikati javnega sektorja. Po njenem mnenju s tem "ne gre niti za popolno sledenje inflaciji niti ne bi mogli reči, da kakorkoli vpliva na položaj zdravnikov".

Tudi sicer ni preveč optimistična, kar zadeva položaj zdravništva v Sloveniji. Dodatno jo je o tem prepričal nedavni javni poziv Zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo, ki za reševanje težav v primarnem zdravstvu predlaga dvig kvoruma za opredeljevanje pri družinskih zdravnikih za od pet do deset odstotkov. "Premišljujemo, da bi podpisnike povabili na pogovor in jim osebno razložili, v čem so težave," je dejala. Kot pozitivno pa je ocenila, da so se s skupnim stališčem odzvale ustanove, ki zastopajo družinske zdravnike.

Težave s pomanjkanjem zdravnikov povsod po svetu

Pomanjkanje zdravnikov je sicer težava povsod po svetu, med razlogi za to pa je predsednica zbornice navedla starajočo se populacijo, večji obseg dela in legitimno željo mladih zdravnikov, da ne bi delali več kot 40 ur. "Marsikje finančne stimulacije ne zadoščajo več. Gre sicer predvsem za okolja, kjer so povprečne plače bistveno višje kot v Sloveniji. To so izzivi, o katerih bo treba začeti razmišljati malo drugače od tega, da se obkladamo z raznimi živalskimi pridevniki," je dejala.

Opozorila je, da težav s kadrom nimajo samo na področju družinske medicine, so pa te najbolj izpostavljene. "Pomanjkanje je očitno marsikje. Na specializacijah, ki so bile včasih zelo zanimive in kjer smo imeli obširne izbirne postopke za kandidate, zdaj ostajajo prazna mesta," je poudarila. Gre predvsem za področja, kot so hematologija, nefrologija, infektologija, kjer je delo intenzivno in intelektualno naporno, hkrati pa ne ponujajo veliko priložnosti za dodatno delo.

Zahteve niso samo sindikalne

Poudarila je, da zahteve po boljših pogojih niso samo sindikalne, ampak "moramo kot država ohraniti zdravnike tam, kjer jih najbolj potrebujemo". Zdravnikova izbira za specializacijo mora po njenih besedah temeljiti na interesih in sposobnostih, ne v velikih razlikah v plačah, zaradi česar sposobnosti marsikoga ostajajo neizkoriščene.

Na področju dela zbornice pa je Beovićeva opozorila na povečano sodelovanje pravne službe pri sprejemanju zakonodaje. Kot je opozorila, so zakoni, sprejeti v zadnjem obdobju, predvsem interventni, a posegajo na več različnih področij. "Treba je budno paziti na vsak stavek. V teh zakonih je bilo takih stavkov, ki lahko dolgoročno posežejo v naše delo in življenje, precej. Prav je, da smo na to zelo pozorni," je dejala.

Sicer pa je skupščina danes naredila prvi korak pri spremembah za volitve predsednika zbornice. Poslanci so v prvem branju sprememb statuta namreč prikimali ukinitvi kvoruma, po katerem je za veljavnost volitev morala glasovati najmanj polovica vseh članov skupščine. Prenizka volilna udeležba je v preteklosti že večkrat povzročala težave oziroma podaljševala postopke volitev vodstva zdravniške zbornice.

Tudi zdravniki so zmotljivi

Skupščina je danes tudi začela razpravo o nekrivdni odškodnini. Kot je pojasnila Beovićeva, je ministrstvo za zdravje namreč pred kratkim dokončalo projekt strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki jo je financirala EU in v kateri je predlagana sprememba zakona, s katero bi tudi v Sloveniji oblikovali in uvedli institut nekrivdne odškodnine ob neugodnem izidu zdravljenja zaradi zdravniške napake. Take zakonske rešitve z namenom povečevanja varnosti zdravnikov so namreč že uveljavljene v več evropskih državah.

Kot je dodala, se stroka, ki se ukvarja z napakami v zdravstvu, strinja, da so tudi zdravniki zmotljivi in da je napake treba vedno obravnavati z namenom, da se jih v prihodnje prepreči.

Naslednja seja skupščine, na kateri bodo nadaljevali danes začeto razpravo o zdravniški napaki in institutu nekrivdne odškodnine, bo predvidoma februarja.