Torek,
24. 12. 2013,
12.22

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Gertrud Rantzen privatizacija

Torek, 24. 12. 2013, 12.22

8 let, 8 mesecev

Gertrud Rantzen: Privatizacija bo trojka na slovenski način

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Če ne bo privatizacije, Slovenija ne bo izšla iz krize. Izkazalo se je namreč, da slovenski ekonomski model ni uspešen in nima prihodnosti, pojasnjuje Gertrud Rantzen.

Gertrud Rantzen je od leta 2006 predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Pred tem, od januarja 2003, je bila v naši državi odposlanka nemškega gospodarstva. Pred prihodom v Slovenijo je veliko let službovala tudi na Portugalskem in v Maleziji. Slovensko-nemška gospodarska zbornica ima trenutno 229 članov, od tega 173 slovenskih in 31 nemških podjetij.

Rezultati stresnih testov slovenskih bank so znani. Vas je višina luknje v bankah presenetila? Niti ne. Že prej so se pojavljala ugibanja, da bo luknja velika okoli pet milijard evrov. Je pa to za Slovenijo, ki je majhna država, še vedno veliko denarja. Za kakšno večjo državo, kot je Nemčija, takšna številka ne bi bila težava. To je znak, da se Slovenija lahko sama izvleče iz krize.

Odzivi predvsem nemško govorečih medijev so pozitivni, angleški so bolj skeptični in opozarjajo, da Slovenija še ni rešena, da ostaja ranljiva. Seveda, ta denar, ki ga bo Slovenija dala za sanacijo bančnega sistema, bo v prihodnje treba zaslužiti. Toda nemško stališče je, da je najboljše, da vsaka država sama reši svoje težave.

Slovenska vlada vztraja, da bo težave rešila sama. Ne bi bilo ceneje oziroma bolje, če bi zaprosili za mednarodno finančno pomoč? Tukaj sta dva vidika. Če dobiš pomoč od zunaj, moraš narediti to, kar zahtevajo tisti, ki so ti pomagali. Videli smo, kaj se je zgodilo v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji, ki so zaprosile za mednarodno pomoč.

Če pa se tega loti država sama, lahko tudi sama sprejme potrebne ukrepe in za te ukrepe tudi sama nosi odgovornost. Pri mednarodni denarni pomoči in ukrepih, ki jih spremljajo, se namreč lahko izogneš odgovornosti in odgovornost za ukrepe preneseš na tujino.

Seveda, če bi bila številka po stresnih testih višja, Slovenija tega ne bi mogla obvladati sama in bi potrebovala mednarodno finančno pomoč. Vsota, ki bo zdaj potrebna za sanacijo bančne luknje, pa je za Slovenijo še obvladljiva. Toda ob tem je treba poudariti, da bo Slovenija morala sprejeti še več reform in oživiti svoje gospodarstvo, če bo hotela zaslužiti ta denar.

Je slovenska vlada sposobna to narediti? Denar naj bi se zbral tudi s privatizacijo, a postavlja se vprašanje, ali je to res pripravljena narediti? To je stara zgodba. Če Slovenija ne bo šla po poti privatizacije, bodo težave vse večje. Verjamem, da večina Slovencev ve, da je treba po poti privatizacije. Slovenski predstavniki so bili do zdaj že na toliko konferencah, imeli so promocije glede privatizacije. Če bodo zdaj naredili korak nazaj, to ne bi bilo dobro za podobo in prihodnost Slovenije. Obstaja določen javni in zunanji pritisk na Slovenijo, da izpelje privatizacijo.

Evropa je napovedala, da je prišla iz recesije. Zdi se, da v Evropi ni želje po slovenski prošnji za pomoč, čeprav bi bila ta v primerjavi z drugimi prejemnicami precej manjša. EU si ne želi, da bi se pojavila nova država, ki bi potrebovala pomoč evropskih institucij, saj bi to pomenilo, da je evro znova postal šibek. Še zlasti, ker se v državah, ki prejemajo ali so prejemale mednarodno finančno pomoč, kažejo znaki okrevanja. Irska odhaja iz programa pomoči, verjetno bi ji kmalu sledila Španija, Grčija bo morala še nekaj časa počakati.

Mnenja so, da bo dokapitalizacija bank končala t. i. kreditni krč. Pa je res težava v tem kreditnem krču ali je bolj težava v tem, da podjetja oziroma državna podjetja niso sposobna preživeti na trgu brez poceni denarja iz bank? In ali ne bo dokapitalizacija le še podaljšala obstoja takšnega gospodarskega sistema in bi bilo vseeno za slovensko gospodarstvo dolgoročno boljše, če bi v Sloveniji ukrepe izvedla tujina, t. i. trojka? Mogoče bi imela trojka še dodatna priporočila, ker ne bi imeli toliko čustvenih zadržkov pri ukrepih. Toda vedno morate misliti tudi na ljudi, morate dobiti njihovo soglasje za spremembe. In s tega zornega kota je bolj sprejemljivo, če Slovenci sami izpeljejo spremembe.

In če jih ne bodo? Če ne bo privatizacije, Slovenija ne bo izšla iz krize. V Sloveniji se že od vključitve v EU, že skoraj deset let, govori o privatizaciji. Izkazalo se je, da slovenski ekonomski model ni uspešen in nima prihodnosti. Zato je treba najti nov ekonomski model in del tega novega modela je tudi privatizacija. Lahko sicer razglabljamo o tem, katera podjetja privatizirati, toda država mora iz podjetij. Najti je treba strateške partnerje.

Pa se bo ta napovedana privatizacija državnih podjetij izpeljala do konca ali bo na koncu vse padlo v vodo? Obstaja tudi močan odpor proti privatizaciji – v podjetjih, politiki … Že prej sem omenila, da če Slovenija ne bo uresničila tistega, kar govori v tujini, bo imela v nekaj letih velike težave. Nobena vlada si ne more privoščiti, da gre v tujino in obljublja privatizacijo, nato pa tega ne uresniči. To bi bil velika težava.

Privatizacija bo torej nekakšna trojka na slovenski način? Da. Privatizacija je trojka na slovenski način. Privatizacijo bi morali izpeljati že takrat, ko se je Slovenija vključila v EU, pa se je takrat zaustavila, ker je Slovenija gospodarsko rasla, vsi so bili zadovoljni itn.

Vedeti je tudi treba, da v Sloveniji nimamo finančne krize, svetovna finančna kriza je že zdavnaj minila, v Sloveniji imamo domačo, slovensko krizo, torej krizo, ki ima vzroke za nastanek v Sloveniji. To krizo je treba preseči in del izhoda iz te krize je korenita privatizacija.

Številni nasprotujejo privatizaciji, ker pravijo, zakaj bi podjetja prodali, če bi jih morali prodati za nizko ceno? Mogoče gre pri tem za zgrešene ocene oziroma previsoko ocenjevanje vrednosti podjetij?

Toda mnenje nasprotnikov prodaje o prenizki ceni je prepričalo veliko ljudi. Ti pravijo: podjetje je vredno milijardo evrov, zdaj pa ga bomo morali prodati le za 200 milijonov. In boljša rešitev naj bi bila, da denar dobimo z višjimi davki. Zakaj je med slovenskimi politiki takšno nasprotovanje privatizaciji? V Sloveniji ni bilo nikoli resnične spremembe. Po osamosvojitvi se ni nič spremenilo. Ali pač? Še vedno imate iste politike in nadaljujete isti ekonomski model.

Kako je bilo v Nemčiji, ko sta se Zahodna in Vzhodna Nemčija združili? So imeli Vzhodni Nemci iste težave ali so sprejeli nov ekonomski model? Vzhodni Nemci so sprejeli spremembo ekonomskega modela, ker so vedeli, da imajo močnega brata – Zahodne Nemce. To je razlika v primerjavi s Slovenijo. Za številne Vzhodne Nemce je bila sprememba ekonomskega modela tudi priložnost, da odidejo iz velikih podjetij in se začnejo ukvarjati s podjetništvom. Nekateri so postali izjemno uspešni, nekateri so propadli.

Izvedli smo tudi privatizacijo velikih podjetij, zato imamo pri tem veliko izkušenj in znanja. Zakaj torej ne bi Slovenija prosila za pomoč nemških strokovnjakov za privatizacijo? Mogoče bi bili ti dobra vmesna rešitev med trojko na eni strani in lastnim slovenskim modelom na drugi strani? Mora pa biti pri tem dana jasna zaveza.

Kot tujka težko razumem, zakaj so ljudje v Sloveniji nenaklonjeni privatizaciji. Mogoče je povezano s kakšnimi negativnimi predstavami, mogoče s ponosom Slovencev, da vse zmorejo sami … Negativnih učinkov privatizacije namreč ni, spomnim se le uspešnih zgodb. Na primer Lek. Privatizacija prinese nove menedžerske strukture in nove tehnologije. Privatizacija in neposredne naložbe so nekaj pozitivnega, zato ne razumem, zakaj ljudje na to gledajo kot na nekaj negativnega.

Če se bo privatizacija podjetij izpeljala do konca, katera slovenska podjetja so zanimiva za nemška podjetja? Tri glavna področja so telekomunikacije, infrastruktura in zavarovalnice. Za nemška podjetja so zanimive tudi energetika in nepremičninske agencije. Ne zanimajo pa jih toliko banke.

Čeprav so zdaj dokapitalizirane, "zalite" z denarjem? So dvomi glede bank? Nemške banke delajo posle na drugačen način. Sofinancirajo kakšen projekt, pri čemer ni potrebe, da imajo bančno podružnico tukaj. Vedeti pa je tudi treba, da nemška podjetja vidijo vso regijo, ne le Slovenije. Slovenija je tako vedno prvi korak za vstop v to regijo. Veliko nemških podjetij je že tukaj in poslujejo uspešno.