Naftni trg je še vedno prenasičen, ameriške zaloge črnega zlata pa pokajo po šivih. Kljub temu je cena nafte od začetka leta poskočila za več kot 40 odstotkov. Kaj se bo dogajalo v prihodnje?
Potem ko so se cene nafte med lanskim junijem in letošnjim januarjem zaradi presežne ponudbe znižale za skoraj 60 odstotkov, so se na začetku leta umirile, februarja pa so se začele spet občutneje zviševati.
Zaloge nafte so največje po letu 1930
Od zgodovinsko nizke cene iz letošnjega januarja, ko je bilo treba za sodček surove nafte (159 litrov) odšteti 45,94 dolarja (40,91 evra), je cena znova poskočila. Trenutno je sodček vreden 69 dolarjev (61 evrov), kar je dobrih 40 odstotkov več kot na začetku leta oziroma najvišja cena letos. Toda do najvišje ravni iz lanskega junija, ko je cena dosegla 115,06 dolarja (102 evra), je še daleč. Tudi cena zahodnoteksaške nafte se trenutno giblje okoli 62 dolarjev (55 evrov), kar je največ v zadnjih petih mesecih.
Prav včeraj so se cene nafte povzpele na nove najvišje ravni letošnjega leta, potem ko je poročilo ameriškega ministrstva za energijo pokazalo padec zalog v ZDA. V zadnjem tednu aprila so se zaloge presenetljivo zmanjšale za 3,9 milijona sodov, kar je prvo znižanje v zadnjih 16 tednih.
To je presenetilo številne analitike, ki so pričakovali povečanje za 1,5 milijona sodov. Kljub padcu so zaloge pri 487 milijonih sodov največje od leta 1930.
Trgi se odzivajo občutljivo
ZDA, največji svetovni porabnik nafte, s čezmernim pridobivanjem nafte s hidravličnim lomljenjem iz skrilavcev največ prispevajo k dvigu svetovnih zalog. Na začetku februarja so imele 413 milijonov sodčkov zalog. Gre za 18-odstotno povečanje v zadnjih treh mesecih.
Glede na to, da ZDA razpolagajo s skoraj pol milijarde sodčkov zalog nafte, je zanje znižanje za štiri milijone sodčkov le minimalen upad. Toda vlagatelji so precej občutljivi na takšne novice. Vsaka najmanjša novica trg podžge z novimi špekulacijami.
ZDA prepolovile število aktivnih naftnih vrtin
Po podatkih ponudnika storitev za črpanje nafte in plina Baker Hughes, ki ga je lani za 34 milijard dolarjev (27 milijard evrov) prevzel ameriški Halliburton, ta trenutek v ZDA uporabljajo 679 naftnih vrtin. To je glede na lansko leto več kot 55-odstotni padec, saj so takrat uporabljali 1.527 vrtin. Prepolovitev števila aktivnih vrtin je podžgala tudi ugibanja o skorajšnji premajhni oskrbi z nafto. Analitiki med vzroki za rast cen prav tako navajajo občutno zmanjšanje števila črpališč v ZDA.
Miran Mejak, ki si je znanje o naftnem poslu nabiral v ZDA, bil direktor podjetja Nafta Lendava in dva mandata predsednik nadzornega sveta Petrola, meni, da gre pri oblikovanju cen črnega zlata za preplet številnih dejavnikov. Ti pogosto med seboj delujejo v nasprotni smeri.
Gre za preplet številnih dejavnikov
"Zagotovo je šlo pri lanskem enormnem povečevanju zalog in posledično nizkih cenah nafte za hud pritisk na Rusijo, ki so jo želele Savdska Arabija in ZDA ekonomsko oslabiti. Verjetno bo ta pritisk počasi ponehal, zato se cene znova dvigujejo," pojasnjuje Mejak, ki za prihodnjo polovico leta napoveduje počasno rast cen nafte. A ne do rekordnih ravni, kot smo jim bili priča sredi lanskega leta.
Mejak tudi opozarja, da s trenutnimi cenami nafte ni mogoče financirati izjemno dragih raziskav o novih naftnih nahajališčih, ki pa so zelo pomembna za svetovno ponudbo. "Če raziskave povsem ustavijo, se svetovne zaloge na bodo več kopičile, temveč se bodo dolgoročno izčrpale," še pojasnjuje poznavalec naftnih trgov.
Geopolitične napetosti na z nafto bogatem Bližnjem vzhodu dvigujejo ceno
"Zaskrbljenost zaradi geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu ostaja trdna podlaga za cene nafte, pa naj bo to Libija, Jemen ali Irak," pa pojasnjuje analitik Nicholas Teo iz družbe CMC Markets.
Libija je tako zaradi nemirov ta hip sposobna izvažati zgolj pol milijona sodčkov dnevno, kar je dve tretjini manj kot leta 2010. "Glede na njeno bližino Evropi tudi ta dejavnik zagotovo prispeva k dvigu cen. Morebitna ukinitev sankcij proti Iranu pa bi lahko na drugi strani znova sprostila pritisk na rast cen," še pojasnjuje Mejak.
Za dvig cen zaslužni tudi špekulativni vlagatelji
Tudi analitik Vyanne Lai iz avstralske centralne banke se strinja, da negotovost in cenovna nihanja nafte povzročajo spopadi v Jemnu. Država sicer ni pomembna izvoznica nafte, je pa pomembna za prevoz črnega zlata po morju. Turbulentne razmere so izkoristili nekateri špekulativni vlagatelji in s tem dvignili cene, nadaljuje Lai.
Medtem pa analitiki Commerzbank ne nasedajo špekulacijam, ampak s previdnostjo gledajo na gibanje naftnega trga. Aktualne skoke cen imajo za pretirane in menijo, da je naftni trg še vedno občutno prenasičen.
3
