Poglejte, kako je rasla minimalna plača v Sloveniji

Rast minimalne plače opazno preskočila inflacijo

Minimalna plača je v Sloveniji po letu 2000 rasla bolj ali manj skladno z inflacijo. Opazna razlika se je zgodila v letu 2010, ko je minimalna plača zrasla za dobrih 22 odstotnih točk hitreje od inflacije. Taka rast minimalne plače je glede na analizo Urada za makroekonomske analize in razvoj zavirala možnost hitrejšega prilagajanja plač v času finančne krize, poslabšala stroškovno konkurenčnost gospodarstva in povečala brezposelnost.

Minimalna plača v Sloveniji med višjimi, produktivnost med nižjimi

Med članicami EU imajo višjo minimalno plačo od Slovenije glede na standard kupne moči (PPP) v petih državah. Vse te države so imele v letu 2016 od Slovenije tudi višji BDP na prebivalca (PPP). Dve državi (Malta in Češka) imata klub višjemu BDP na prebivalca (PPP) v letu 2016 nižjo minimalno plačo od Slovenije.

Ko pogledamo, kolikšen delež BDP na prebivalca v letu 2016 (v trenutnih cenah) predstavlja minimalna plača, ugotovimo, da imajo višji delež minimalne plače v BDP na prebivalca v štirih članicah EU. Od teh ima le Poljska slabšo produktivnost na uro dela od Slovenije. V gospodarsko močnem Luksemburgu (najvišji BDP na prebivalca v EU) je minimalna plača skoraj enkrat manjša glede na BDP kot v Sloveniji.

Tudi pri višini minimalne plače glede na povprečno plačo je bila po podatkih OECD Slovenija v letu 2016 v vrhu. Višjo minimalno plačo glede na povprečno plačo imajo v štirih članicah OECD, od katerih je le Francija v Evropi. Hkrati je bila produktivnost delavca v Franciji v letu 2016 za več kot pol višja kot v Sloveniji.

Minimalna plača v Sloveniji opazno prehiteva produktivnost. Povprečen prebivalec območja OECD je imel v letu 2016 za 20 odstotkov višjo produktivnost od zaposlenega v Sloveniji. V območju EU ima nižjo produktivnost od Slovenije deset članic, 17 jih ima višjo. Glede na leto 2000 se je minimalna plača v Sloveniji povzpela za 113 odstotkov, produktivnost za 88.

Trenutna minimalna plača ne omogoča dostojnega življenja

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so večkrat pripomnili, da trenutna višina minimalne plače delavcu in njegovi družini ne omogoča dostojnega življenja. Njena rast bi bila glede na gospodarsko rast in rast dobičkov lahko še višja od za letos napovedane. Vseeno bi bilo njeno vsakoletno usklajevanje manj zahtevno, če bi s prenovljenim plačnim modelom zagotovili osnovne plače v višini realne vrednosti dela.

Tudi glede na podatke SURS je trenutna minimalna plača dobra dva evra pod pragom, ki je bil določen kot prag tveganja revščine v letu 2016. Ministrica Kopač Mrak je minimalno plačo nad pragom tveganja revščine obljubila za leto 2018 in, kot kaže, želi zdaj z novim predlogom to tudi izpolniti.