Škodo, ki so jo zimske zmrzali in spomladanske pozebe povzročile na vinski trti in v sadovnjakih, je še vedno težko dokončno oceniti.
Vendar pa v Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica ocenjujejo, da je prizadetih okrog 500 hektarov vinogradov v Vipavski dolini.
Prizadetost je odvisna od tega, kje se nahajajo posamezni vinogradi
Nekaj škode zaradi spomladanske zmrzali je tudi v briških in kraških vinogradih, je na novinarski konferenci v Vipavi povedala Mojca Mavrič Štrukelj iz novogoriškega zavoda. "Gre za mikrolokacije, prizadetost je odvisna od tega, kje se nahajajo posamezni vinogradi," je še dejala specialistka za vinogradništvo Mavrič Štrukljeva. Med najbolj prizadetimi so vinski trsi različnih pinotov, laškega rizlinga, cabernet sauvignona in merlota.
Vinske trte so na Vipavskem prizadete okrog 30 odstotkov
Škoda v posameznih vinogradih pa je bila odvisna tudi od kondicije vinske trte - mnoge vinograde je poškodovala tudi zaradi večje prizadetosti po lanski toči, različni bolezni vinske trte in drugega. Vinske trte so na Vipavskem prizadete okrog 30 odstotkov, na posameznih lokacijah pa tudi med 80 in 100 odstotkov.
"Prizadetost vinogradov je tolikšna, da bodo morali lastniki mlajših vinogradov le-te pomlajevati, za starejše pa obstaja veliko vprašanje, ali jih bodo lastniki sploh obnovili," je še dejala Mavrič Štrukljeva.
Najbolj so poškodovani nasadi marelic in češenj
Zmrzal in močna burja sta terjali svoj davek tudi v sadovnjakih. V zgornjem delu Vipavske doline so poškodovani predvsem nasadi marelic, češenj in delno tudi breskev in kakijev, na spodnjem delu doline pa breskev, marelic, češenj, hrušk in jabolk. Kmetijski strokovnjaki ocenjujejo, da bodo v Brkinih pridelali za 70 odstotkov manj jabolk, v Slovenski Istri pa so najbolj prizadeti mladi nasadi oljk.
Škoda je ogromna, težko jo v celoti že ocenimo, saj se bo marsikaj pokazalo še med spomladansko in poletno rastjo, pa je povedal sadjar in vinogradnik Franc Vodopivec. Ob tem je še opozoril, da je do zadnjih naravnih nesreč prišlo ravno v trenutku, ko so primorske kmetije že močno finančno izčrpane. Prav tako so vinogradnike v zadnjih dveh desetletjih močno izčrpali slovenski trgovci.
"Vmešati bi se morala država"
"V tako dogajanje bi morala končno poseči država in z ukrepi poseči v pridelovalno verigo," je poudaril Vodopivec. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj pa je povedal, da si bodo prizadevali, da bi vinogradnikom priznali vsaj tako odkupno ceno grozdja, ki bi pokrila stroške pridelave.
Zato so se s pismom in prošnjo po pogovoru že obrnili na kmetijskega ministra Franca Bogoviča. Brez ukrepov in pomoči države bodo težko ohranjali pridelavo grozdja in sadja na sedanji ravni, medtem ko bo za razvoj in samooskrbo potrebno narediti še kaj več, so zaključili sodelujoči na novinarski konferenci.
3
