Vasle: Potrebujemo tujo pomoč, a ne v obliki trojke

To je v uvodu konference Strukturni izzivi slovenskega gospodarstva v Ljubljani poudaril direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.

Naše banke imajo zelo omejen dostop do tujih bank ... " "Naše banke imajo zelo omejen dostop do tujih bank, prišlo je do popolnega zastoja gospodarstva. V poročilu ugotavljamo, da bančni problemi ostajajo ključni dejavnik, ki onemogoča kakršno koli okrevanje gospodarstva," je ključne ugotovitve Umarja na konferenci, ki jo organizirata Umar in Center za razvoj financ, strnil Vasle.

Strukturne reforme, ki so bile izvedene v zadnjem letu, so po Vasletovi oceni pomemben korak v pravo smer, vendar pa bomo morali, če želimo, da se razmere spremenijo, izvesti hitrejše in bolj korenite spremembe. Ob tem je opomnil, da je Slovenija v skupini držav, ki beležijo najslabše rezultate, kar se tiče bruto domačega proizvoda (BDP). Javne finance, finančni sistem in trg dela so tri ključna področja, ki jih izpostavljajo na Umarju.

"Gre za to, ali se je Sloveniji uspelo približati cilju, da bodo finance bolj uravnotežene. Že več let smo imeli razkorak med prihodki in odhodki, a smo v preteklosti to uspeli premoščati. Ob izbruhu krize pa so mednarodni trgi postali zaprti za Sloveniji," je dejal Vasle.

Vasle: Velika težava je tudi prevelika odvisnost gospodarstva od bančnega sistema Ključni problem, ki je pri nas povezan z različnimi neučinkovitostmi, pa ostaja, zato ostaja vprašanje, kako bomo uspešno izvedli javno konsolidacijo, je bil nazoren Vasle. Velika težava, s katero se soočamo, je tudi prevelika odvisnost gospodarstva od bančnega sistema, ugotavlja vodja Umarja in dodaja, da je premalo tujih neposrednih investicij in drugih virov financiranja.

Področje, ki ga posebej izpostavlja prvi mož Umarja, je trg dela, kjer so se osredotočili predvsem na položaj mladih, tako tistih, ki so brezposelni, kot tistih, ki imajo delo. "Opozarjamo, da so varčevalni ukrepi zelo obremenili tiste mlade, ki so zaposleni," je dejal Vasle.

Slovenija mora poslati močan signal trgom, da bi tako povrnila zaupanje in spodbudila rast, pa je poudaril namestnik direktorja sektorja za fiskalne zadeve na Mednarodnem denarnem skladu (IMF) Gerd Schwartz.

Poudaril nujnost jasnih napovedi privatizacije "Napori za postopno fiskalno konsolidacijo kot tudi pokojninska reforma in reforma trga dela so koraki v pravo smer," je pohvalil nekatere ukrepe slovenskih oblasti. Ob tem pa je poudaril nujnost jasnih napovedi privatizacije, ki bodo tujim investitorjem jasen znak, da se slovensko gospodarstvo odpira.

Možnosti za povečanje davkov so močno omejene, je opozorila Maja Bednaš z Umarja, ki je predstavila fiskalna gibanja in politike v letu 2013. "Prostor je še na področju boljšega in bolj učinkovitega pobiranja obstoječih javnih dajatev in ukrepih za zmanjšanje sive ekonomije."

Poudarila je tudi, da je treba na področju socialnih transferjev popraviti lani sprejete rešitve, ki ne sledijo siceršnjemu osnovnemu namenu sprememb, to je zagotovitvi večje ciljanosti, transparentnosti in učinkovitosti sistema.