V Mariboru o strategiji razvoja Slovenije in konkurenčnosti

Posveta, ki ga je pripravilo Društvo ekonomistov Maribor v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico, se je udeležila tudi viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Kako bo Slovenija dohodkovno dohitela najrazvitejše države EU? Kot je dejala predstavnica Banke Slovenije, je danes ključno vprašanje, s kakšno hitrostjo bo Slovenija nadaljevala dohodkovno dohitevanje najrazvitejših držav Evropske unije, ki se ji je v času pred krizo precej približevala, v času recesije pa se je to povsem ustavilo. Po besedah Zadravec Caprirolove je odločanje o hitrosti odvisno predvsem od tega, kakšne vire financiranja bo Slovenija za svoj nadaljnji razvoj izbrala v prihodnje. "Brez zadolževanja na tujih trgih tudi ne bo šlo" "Glavna izziva sedanjega časa sta, kako povečati produktivnost ter kako zagotoviti dohitevanje Evrope na vzdržen način, da bo to trajalo dolgo ter bo na voljo tudi za naslednje generacije," je dejala namestnica guvernerja Banke Slovenije, ki je sicer prepričana, da brez pomembnega dela zadolževanja na tujih finančnih trgih tudi v prihodnje ne bo šlo.

Razmeroma visoka stopnja varčevanja Zadravec Caprirolova sicer opominja, da je stopnja varčevanja v Sloveniji v primerjavi z evropskim povprečjem še vedno razmeroma visoka, zato je to lahko pomemben vir prihodnjega financiranja. Med temi sicer vidi še neposredne tuje investicije, ki jih je danes v Sloveniji zelo malo, pa tudi financiranje iz naložb na kapitalskem trgu. Ob tem pa opozarja, da se mora nadaljevati tudi proces razdolževanja bank. Bančni sektor danes sicer po njenem predstavlja več kot 90 odstotkov celotnega financiranja slovenskega gospodarstva.

Burgar: Gospodarski in finančni krizi še nista končani Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Janko Burgar je gospodarski in finančni krizi, ki po mnenju mariborskih ekonomistov še nista končani in se jima po njihovem zdaj pridružuje še politična kriza, dodal še krizo družbe in vrednot.

"Odgovore bomo morali poiskati vsi skupaj" "Trdi kazalci, na katerih bazirajo prizadevanja za hitrejši gospodarski razvoj, se bodo morali soočiti tudi s tem, da je klima v družbi danes v stanju, ki je državo in njeno gospodarstvo postavilo v neko pat pozicijo za kakršnekoli spremembe," je dejal Burgar in dodal, da bomo odgovore morali poiskati vsi skupaj, saj se bomo le tako lahko soočili z izzivi, ki nas čakajo v prihodnjih letih.

Burgar je spomnil, da je lani na evropski ravni vendarle že bila sprejeta strategija EU 2020 kot nadaljevanje lizbonske strategije, v njej pa je bilo začrtanih nekaj ciljev in zavez, h katerim se je zavezala tudi Slovenija. Zdaj se je po njegovem potrebno vprašati predvsem, kdo bo v prihodnosti ustvarjal dodano vrednost, na kakšen način, predvsem pa kako ustvarjeno vrednost deliti in porabiti. Burgar pomemben način uporabe teh sredstev vidi zlasti v investiranju.

Kot je še dejal Burgar, je zdaj pravi trenutek, ko se mora širša družba vključiti v pripravo konkretnih izhodišč in korakov za doseganje razvojnih ciljev. "Zavedati pa se je potrebno, da parcialnih in lokalnih optimumov ne bomo mogli več dosegati, saj tako ne moremo doseči normalnega razvoja družbe ter zagotavljati, da bi živeli v družbi blagostanja ali vsaj na podobni ravni kot živimo danes," je še dejal Burgar, ki je na posvetu nadomestil sprva napovedano ministrico za gospodarstvo Darjo Radić.