V enem letu tisoč posojil mimo običajnih pogojev in pravil

Komisija je pri eni izmed bank ugotovila, da je v enem letu 1000 osebam odobrila posojilo mimo pravil in pogojev, ki veljajo za navadne občane, je povedal predsednik komisije Goran Klemenčič. Je pa poudaril, da to še ne pomeni nepravilnosti. Za to, da bi ugotovili, ali je šlo v primeru omenjene banke za nepravilnosti, bi bilo treba po Klemenčičevih besedah pogledati vsak primer posebej, lahko pa omenjeno "odstopanje nakazuje na to, da je mera odločanja o tem, kdo bo dobil posojilo pod enimi in kdo pod drugimi pogoji, nekoliko preširoka". "Izrazito deformirana" finančna slika med javnim in zasebnim Ob predstavitvi poročila o delu komisije v letu 2010 je Klemenčič komentiral tudi navedbe, da je komisija pri svojem delu s posebno analizo ugotovila, da v obdobju vsake vlade obstaja določena skupina podjetij, ki v tistem času zelo povečala poslovanje z državo. Po navedbah Klemenčiča slednje kaže, da je finančna slika med javnim in zasebnim v Sloveniji "izrazito deformirana in da pomemben del državnega proračuna sledi zasebnim podjetjem, vezanim na menjave oblasti". "Podjetjem brez trdnih dokazov ne želimo delati poslovne škode" Imen omenjenih podjetij komisija ni želela razkriti, saj da podjetjem brez trdnih dokazov ne želi delati poslovne škode. "Sama analiza namreč še ne pomeni, da če eno podjetje pod eno oblastjo izpade ali pride noter pod drugo oblastjo, da je kar narobe. To, da je neko podjetje izpadlo, lahko namreč pomeni tudi to, da je nova oblast ravnala gospodarno, ker je bilo denimo prejšnje nesmotrno prilepljeno na državni proračun," je dejal Klemenčič. Dodal je, da je zato treba konkretno pogledati vsak primer posebej.

Je pa Klemenčič danes povedal, da na komisiji že razvijajo ustrezno metodologijo, ki jim bo v prihodnje pomagala preverjali tudi to, kdaj je šlo za upravičeno sodelovanje z državo in kdaj ne. Njihova končna želja, za katero si bodo prizadevali, pa sicer je, da bi državni organi nekoč omogočili vmesnik, preko katerega bi lahko vsak v vsakem trenutku pogledal, s katerimi podjetji je posloval določen državni organ.

Le 10 odstotkov sumov dočaka epilog na sodišču Kar se tiče učinkovitosti državnih organov pri preganjanju korupcije, Klemenčič ni zadovoljen s tem, da le malo sumov korupcije - "krepko pod 10 odstotki" - ki jih ugotovi komisija, dočaka epilog na sodišču. Za slednje je, kot pravi Klemenčič, veliko razlogov, ki "jih ni mogoče strniti v preprosto obtožbo, da je slovensko pravosodje neučinkovito". "Je pa nedvomno težava v prioritetah in obdelavi tovrstnih dejanj. In temu bo treba v prihodnosti posvetiti neprimerno več pozornosti," je dejal Klemenčič.

Zgodba z NPU naj bi bila v zaključni fazi Prisotni člani vodstva komisije so tudi razkrili, v kakšni fazi so posamezni primeri preverjanja sumov korupcije. Klemenčičev namestnik Rok Praprotnik je glede preverjanja, ali je šlo pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad, za korupcijo, dejal, da je postopek v zaključni fazi. V zadnjem času je komisija pridobila veliko dodatnih dokumentov in opravila nekaj novih pogovorov. Praprotnik upa, da bo zadeva na koncu "zaključena z neko končno odločitvijo komisije", v kolikor bodo pri ugotovili sistemske napake, pa namerava komisija pristojnim organom priporočiti sprejetje ustreznih sistemskih varovalk, pojasnjuje.

V zaključni fazi je tudi preverjanje suma korupcije pri obnovi hiše nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic, na podlagi katerega je komisija tudi začela preiskavo odobravanja posojil v bankah.

Klemenčič: Največja težava je sistemska korupcija Glede splošnega vprašanja korupcije v državi, pa Klemenčič ocenjuje, da je največja težava sistemska korupcija, slednja pa se lahko toliko bolj razrašča tudi zato, ker so nadzorne inštitucije finančno in kadrovsko podhranjene, nekatere pa imajo tudi pomanjkljivo neodvisnost. "Tipično slovensko. Kupimo si kakovosten in dober avto, potem pa nimamo za bencin," ob tem ugotavlja Klemenčič.

SLS za več pooblastil Komisiji V SLS pa so v izjavi za javnost podali pobudo, da bi se Komisiji za preprečevanje korupcije dodelila večja zakonska pooblastila in pristojnosti, "saj je skrajni čas, da nekdo v državi začne vzpostavljati red na način, ki bo preprečil nadaljnje zlorabe slovenskega gospodarstva s strani politike". Prepričani so tudi, da se v tem trenutku komisija "izkazuje kot edina motivirana za takšno delo, hkrati pa si je kot ena redkih državnih institucij v očeh javnosti vzpostavila ustrezno kredibilnost, ugled in zaupanje".

"Državo vodijo interesna omrežja iz ozadja" Ugotovitve komisije po mnenju SLS "povsem jasno nakazujejo, da je v Sloveniji na sistemski ravni nekaj hudo narobe ter da v resnici državo vodijo in se z njeno pomočjo okoriščajo določena interesna omrežja iz ozadja". Glede več kot tisoč odkritih primerov odstopanj od običajnih praks na področju podeljevanja bančnih posojil pa v SLS menijo, da omenjeni primeri pojasnjujejo "pomanjkanje volje in interesa tako Banke Slovenije kot pristojnih uradnih organov, da bi se v zvezi s spornimi posojili, namenjenimi za menedžerske odkupe podjetij, odkrilo kakršne koli nepravilnosti in posledično tudi ustrezno ukrepalo".