Ponedeljek,
21. 9. 2015,
11.30

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Umar

Ponedeljek, 21. 9. 2015, 11.30

7 let, 9 mesecev

Umar zvišal napoved letošnje gospodarske rasti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v jesenski napovedi izboljšal napoved gospodarskih gibanj za letos.

Spomladi je Umar napovedoval 2,4-odstotno rast, sedaj pričakuje 2,7-odstotno. V prihodnjih dveh letih bo ta 2,3-odstotna, medtem ko ju je spomladi ocenil na dva oz. 2,1 odstotka.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Umarja Boštjan Vasle, napoved ohranja usmeritve iz spomladanske napovedi. "Izvoz bo ostal ključni dejavnik gospodarske rasti. Pričakujemo stopnje na ravni petih odstotkov," je dejal.

Krepila se bo zasebna potrošnja Po treh letih visokega znižanja, je lani zasebna potrošnja spremenila trend v pozitivnega in to pričakujejo tudi letos in v prihodnjih dveh letih. Nanjo bodo vplivale izboljšane razmere na trgu dela.

Javne investicije se povečujejo, zasebne pa ne "Investicije so agregat, ki med leti precej niha," je spomnil Vasle. Kot je pojasnil, je to povezano s črpanjem evropskih sredstev. Javne investicije bodo letos ključno prispevale k rasti investicij, medtem ko se zasebne investicije še ne povečujejo. V prihodnjem letu pa bo prišlo do padca javnih investicij, saj črpanje sredstev iz nove evropske finančne perspektive zaradi prehoda še ne bo visoko.

Glavna tveganja za te ocene so razmere v mednarodnem okolju, kjer lahko ohlajanje hitro razvijajočih se gospodarstev, kot je Kitajska, vpliva na globalno rast in rast v glavnih slovenskih zunanjetrgovinskih partnericah. Doma pa je grožnja to, kako se bo odvijala napovedana konsolidacija javnih financ oz. če bi njen razvoj dogodkov negativno vplival na zaupanje.

Begunska kriza ni vključena v napovedi Umar v tej napovedi ni upošteval begunske krize. "Begunska kriza je element tveganja, a je Umar v te napovedi ni vključil," je povedal Vasle. Ko bodo znane vladne rešitve, pa bomo to tematiko vključili v svoje napovedi, je dodal.

Vasle je opozoril na velik razkorak med investicijami in varčevanjem. V letih pred krizo je šlo razmerje močno v prid investicijam, v zadnjih dveh letih v prid varčevanju. Razkorak se odraža v presežku na tekočem računu plačilne bilance, ki bo v obdobju 2015-2017 ostal na visoki ravni.

Podatek ima po Vasletovem pozitivno konotacijo, a do presežka smo prišli iz napačne strani. "To predstavlja veliko neravnotežje za gospodarstvo, ki skriva pravo težavo, to je nedelovanje tokov med bančnim in podjetniškim sektorjem, posledično nizke investicije in višje varčevanje," je orisal.

Po deflaciji se pričakuje nizka rast cen Po letošnji deflaciji v prihodnjih dveh letih Umar pričakuje nizko rast cen. Letna inflacija bo letos 0,1 odstotka, prihodnje leto 1,2-odstotna, leta 2017 pa 1,6 odstotna. To se bo zgodilo zaradi okrevanja domače potrošnje, če bodo cene nafte ostale na podobni ravni kot letos.