Spilimbergo: Sistem v Sloveniji je naravnan v korist starejših

Zato se je med drugim zavzel za korenitejšo reformo pokojninskega sistema, podprl pa je tudi uvedbo davka na nepremičnine in ustanovitev Slovenskega državnega holdinga.

"Stopnja brezposelnosti v Sloveniji je še vedno pod evropskim povprečjem" Na vprašanje, kako ocenjuje trenutne razmere v Sloveniji in ali se je v štirih letih kaj spremenilo, Spilimbergo ocenjuje, da so se izboljšali nekateri makroekonomski kazalniki, več je tudi politične volje in pripravljenosti na nujne reforme. "Slovenija ima velik presežek na tekočem računu plačilne bilance, ki se še povečuje, kar je zelo dobro. Kljub hudi krizi – Slovenija je po letu 2008 beležila največji padec BDP takoj za Grčijo – je stopnja brezposelnosti v Sloveniji še vedno pod evropskim povprečjem."

Skrbi ga visoka stopnja brezposelnosti med mladimi Skrbi pa ga visoka stopnja brezposelnosti med mladimi, starimi od 18 do 24 let. "V tej kategoriji je stopnja brezposelnosti skoraj 25-odstotna, kar je zelo slabo, saj so mladi prihodnost Slovenije."

Kaj je izvirni greh Slovenije in zakaj je država še vedno v recesiji, je težko reči, meni. "Slovenija od leta 1991 pa do 2009 nikoli ni bila v recesiji. V tem času se je okrepilo samozadovoljstvo, zato se niste spopadli z več pomembnimi vprašanji. Med najpomembnejšimi sta vloga države v bankah ter prepletenost države in gospodarstva."

Država ima v lasti veliko premoženja, a je sprejemanje odločitev v zvezi z njim pogosto ohromljeno, meni. "Zato podpiramo ustanovitev Slovenskega državnega holdinga, ki bo na enem mestu združeval državno premoženje. Tako bo lažje sprejemati odločitve, privatizirati podjetja in jih modernizirati."

"Če na ladji, v katero teče voda, ne zakrpate vseh razpok, bo voda še naprej vdirala" Med najnujnejšimi ukrepi, ki jih mora Slovenija sprejeti takoj, pravi, da je nujna sanacija bank. "Stresni testi in pregledi kakovosti aktive bodo pokazali, kolikšne bodo potrebe po dokapitalizaciji bank. A če hkrati ne sanirate tudi podjetij, to ne bo dovolj. Če na ladji, v katero teče voda, ne zakrpate vseh razpok, bo voda še naprej vdirala …" je delal Spilimbergo.

Glede stresnih testov je vodja misije IMF v Sloveniji optimist: "Mislim, da bodo testi izvedeni zelo skrbno, kar bo vlagatelje in trge prepričalo, da so bile banke res zelo dobro pregledane. To je po mojem mnenju nujno, čeprav bo vzelo nekaj več časa."

"Privatizacija ne bi smela biti orodje za zbiranje potrebnega denarja" Kaj pravi o splošnem mnenju, da čas za prodajo slovenskih podjetij v tem trenutku ni najboljši? Odgovarja, da privatizacija ne bi smela biti orodje za zbiranje potrebnega denarja. "Privatizacijo bolj vidim kot način za izboljšanje korporativnega upravljanja teh podjetij. Nekatera so izgubila veliko denarja in nekaj se mora spremeniti."

"V času misije smo ugotovili še nekaj zanimivega. Če pogledamo podatke o tujih neposrednih investicijah v Sloveniji, vidimo, da tuja podjetja ponavadi zaposlujejo mlajše in bolj izobražene ljudi. Tuje neposredne investicije torej koristijo mladim. Povprečna starost zaposlenih v tujih podjetjih znaša od 30 do 35 let, v drugih slovenskih podjetjih pa od 45 do 49 let," je dodal Spilimbergo.

"Mislim, da ste z reformo trga dela naredili veliko" Na vprašanje, kaj bi morali poleg privatizacije še storiti, da bi znižali stopnjo brezposelnosti med mladimi, je odgovoril, da je reforma trga dela, ki smo jo sprejeli, naslovila vprašanje dualizma na trgu dela, ki je prisoten v Sloveniji in drugih evropskih državah. "V Sloveniji imate prekerne oblike dela, ki so hkrati zelo pomembne, a tudi sporne. Mislim, da ste z reformo naredili veliko. Indeksi so se v zadnjem letu občutno izboljšali, a moramo vedeti, da so indeksi samo indeksi. Pomembno je, da stvar deluje."

"Razmerje med povprečno in minimalno plačo je v Sloveniji zelo nizko" Na to, ali meni, da bi morali znižati minimalno plačo, odgovarja, da po njihovem mnenju ni bila dobra ideja, da se je leta 2010 minimalna plača občutno zvišala, ker je prispevala k zvišanju stopnje brezposelnosti. "Zanimivo je dvoje: v Sloveniji več kot 40 tisoč zaposlenih prejema minimalno plačo, kar ob delovni sili 700 tisoč ljudi znaša več kot pet, šest odstotkov. Poleg tega veliko ljudi prejema plačo, ki je zelo blizu minimalni. Razmerje med povprečno in minimalno plačo je v Sloveniji zelo nizko, eno najnižjih v Evropi. Skrbijo me ljudje, ki bi radi delali, pa ne morejo zaradi relativno visoke minimalne plače."

Dodaja, da se zaveda, da minimalna plača ustreza zgolj dostojnemu preživetju enočlanskega gospodinjstva. Vendar se tega ne da rešiti z zakonodajo, ki nalaga visoko minimalno plačo. Revščino, če je razlog za skrb, je treba reševati z drugimi instrumenti, meni Spilimbergo.

"Mala država bi morala biti bolj odprta za tuje investicije" Zakaj Slovenija v preteklih letih ni privabila več tujih neposrednih investicij in kje vidi glavne razloge za to? Odgovarja, da tuje vlagatelje najpogosteje skrbita birokracija in vseprisotnost države v gospodarstvu. "Ni skrivnost, da je belgijska bančna skupina KBC investirala v Novo Ljubljansko banko, nato pa se je iz lastništva umaknila. V specifike tega primera se ne želim poglabljati, vendar pa so zaradi tega nekateri tujci začeli razmišljati o vlogi tujih investicij v Sloveniji. Po drugi strani je v Sloveniji tudi nekaj zelo uspešnih tujih investicij. Dober primer je npr. farmacevtska industrija. Mala država bi morala biti bolj odprta za tuje investicije."

Na vprašanje, ali predloga proračunov za leti 2014 in 2015 vsebujeta pravo ravnotežje med ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani in katerim je bolj naklonjen, odgovarja, da so v splošnem bolj naklonjeni dobro usmerjenim ukrepom na strani odhodkov, saj je raven obdavčitve v Sloveniji že precej visoka, na strani odhodkov pa ima Slovenija še manevrski prostor. "Treba je ugotoviti, na katerih področjih je ta prostor, in tam ukrepati."

Podpirjo predlagani davek na nepremičnine "Podpiramo predlagani davek na nepremičnine, saj je ta v skladu z dobrimi praksami drugih držav. Primerjalno je obdavčitev nepremičnin v Sloveniji manjša kot v drugih evropskih državah. Davek na premoženje poleg tega ne izkrivlja delovanja realnega gospodarstva v tej meri, kot ga na primer dvig davka na potrošnjo. Poleg tega tisti, ki imajo večje nepremičnine, lahko plačajo več."

"Da bi bil davek na nepremičnine učinkovit, mora imeti široko davčno osnovo" Da pa bi bil davek na nepremičnine učinkovit, mora imeti široko davčno osnovo, je zatrdil. "Imate več kot milijon hiš in več kot milijon lobijev, ki si prizadevajo, da bi bila njihova nepremičnina iz tega izvzeta. Pogosta težava pri tem davku pa je, da so včasih ljudje premožni in živijo v velikih hišah, a nimajo likvidnih sredstev za plačilo davka. To je primer predvsem pri starejši populaciji. Ministrstvo za finance se tega zaveda in v predlogu so ukrepi, ki naslavljajo to težavo."

Splošno sprejeta ocena je, da je konsolidacija javnih financ za slovensko ekonomsko politiko sicer nujna, a ni na vrhu trenutnih prioritet. Na vprašanje, ali se strinja, da sta sanaciji bank in podjetniškega sektorja pomembnejši za okrevanje slovenskega gospodarstva, Spilimbergo odgovarja, da je Slovenija doživela globoko recesijo in strogo ukrepanje za uravnoteženje javnih financ bi jo še zaostrilo. "Javni dolg v Sloveniji je ob tem še vedno pod povprečjem območja evra. V tej luči je težko zagovarjati stališče, da so na tem področju nemudoma potrebni nujni ukrepi. Poleg tega Slovenija že tri leta ukrepa za uravnoteženje javnih financ."

"Bolj nas zanima to, kako pokazati pot do vzdržne konsolidacije. Ko pravim vzdržno, mislim tudi na družbeno sprejemljivost ukrepov. Celovit pregled javne porabe bi lahko pokazal, kje so tista področja, na katerih bi Slovenija lahko sprejela usmerjene ukrepe za krčenje izdatkov."

"Kljub pokojninski reformi je sistem v primerjavi z drugimi državami še vedno zelo radodaren" "Kot pereče vprašanje smo prepoznali pokojninske odhodke. Kljub lanski pokojninski reformi je sistem v primerjavi z drugimi državami še vedno zelo radodaren, reforma pa izzivov ne rešuje na dolgi rok. Mislim, da se tega vsi zavedajo. Predlagali smo, da Slovenija dveletno obdobje zamrznitve pokojnin izkoristi za ponovni socialni dialog, ki bi pripeljal do novih ukrepov za prenovo pokojninskega sistema."

Slovenski pokojninski sistem je poleg tega še nepravičen, saj mladi tudi prek davkov in proračunskega transferja v pokojninsko blagajno plačujejo za pokojnine starejših, dodaja. "Mlajši v Sloveniji so kaznovani večkrat. Kriza jih je bolj prizadela, zaradi nizkega obsega tujih neposrednih investicij ne dobijo toliko priložnosti na trgu dela, zaradi odlašanja s korenito pokojninsko reformo pa plačujejo za starejše, medtem ko sami v prihodnje ne morejo računati na enak obseg pravic. Sistem je torej v veliko elementih zelo nepravičen do mladih."

"Število delovnih mest ni fiksno, ampak je odvisno od dejavnikov v gospodarstvu" Meni, da je pogosta zmota, da pri reformiranju pokojninskega sistema in podaljševanju delovne dobe mnogi izpostavljajo, da vztrajanje starejših na delovnih mestih onemogoča zaposlovanje mladih. "Število delovnih mest ni fiksno, ampak je odvisno od dejavnikov v gospodarstvu. Država bi morala ustvarjati pogoje za gospodarsko rast, podjetniško dejavnost in zaposlovanje mladih.

Če se ljudi spodbuja k zgodnjemu upokojevanju, to pomeni večjo obdavčitev in zaviranje gospodarske dejavnosti. Če se ljudi spodbuja k podaljšanju delovne dobe, pa to lahko pripelje do manjšega davčnega pritiska na gospodarstvo."

Za zunanjega opazovalca je popolnoma očitno, da je sistem naravnan v korist starejših Dejal je, da je na področju plač v javnem sektorju in pokojnin dogovor zaradi številnih močnih deležnikov najtežje doseči. "Škoda, da mladi v tem procesu niso bolj zastopani. Brez ustreznih reform bo to igra ničelne vsote, v kateri bodo kratko potegnili mladi. Vem, da obstaja upokojenska stranka, ne vem pa, kdo dejansko zastopa mlade. Za zunanjega opazovalca je popolnoma očitno, da je sistem v Sloveniji naravnan v korist starejših. Resnično."

Na vprašanje, kje vidi Slovenijo čez pet, deset let, je dejal, da ima Slovenija nekaj velikih primerjalnih prednosti – dobro lego na križišču prometnih tokov, Luko Koper, izobraženo delovno silo, lepo naravo, ki daje številne možnosti za turizem, njeno gospodarstvo je za malo državo zelo raznoliko, izvozni sektor pa je dinamičen. "Tega vam nihče ne more odvzeti, a brez pravih politik in ukrepov Slovenija teh prednosti ne bo mogla izkoristiti. Potencial je velik, a na njem je treba graditi."