Špansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 1,7 odstotka

Španski premier Mariano Rajoy je poleg tega danes v Bruslju sporočil, da bodo poskušali javnofinančni primanjkljaj letos znižati na 5,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko so ga sprva nameravali na 4,4 odstotka.

Napoved: Primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP "O tem nisem govoril z evropskimi voditelji ali Evropsko komisijo. To je suverena odločitev Španije," je Rajoy povedal ob robu vrha EU v Bruslju. Za leto 2013 Rajoy še vedno napoveduje primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, kar bi bilo v skladu s pravili pakta o stabilnosti in rasti.

Napoved Rajoya, da bo primanjkljaj letos višji od načrtov, ni bila nepričakovana, saj Španiji že lani ni uspelo doseči zastavljenega cilja glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja. Znašal je 8,5 odstotka, medtem ko ga je vlada nameravala znižati na šest odstotkov.

"Na kocki je zaupanje" V Bruslju Španijo opozarjajo na neprizanesljivost finančnih trgov. "Na kocki je zaupanje," je povedal tiskovni predstavnik komisarja za denarne in gospodarske zadeve Ollija Rehna, Amadeu Altafaj Tardio.

Dodal je, da Evropska komisija od Madrida do konca meseca pričakuje podrobna pojasnila, zakaj je bil primanjkljaj lani tako visok in kaj nameravajo letos storiti glede tega. Podobno je že v četrtek poudaril tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Španski premier je danes sicer zagotovil, da je še vedno zavezan varčevanju.

V izogib vnovičnega pritiska finančnih trgov Vprašanja o španskih in tudi nizozemskih težavah pri zniževanju javnofinančnega primanjkljaja so te dni pogosto prihajala iz ust novinarjev na vrhu unije v Bruslju. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je tako zatrdil, da vrsto držav čaka še veliko dela pri stabilizaciji javnih financ in da je to njihova naloga.

Ta je po njegovih besedah ključna predvsem za to, da se območje evra izogne vnovičnemu pritisku finančnih trgov. Če se bo popuščalo pri ciljih lahko negativni učinki zaradi vnovičnega dviga pribitkov na državne obveznice izničijo velik del naporov pri varčevanju in racionalizaciji porabe. Poleg tega bodo imele države ob višjih stroških servisiranja dolga manj razpoložljivih sredstev za razvojne investicije.

Vse članice morajo spoštovati dane zaveze iz programov stabilnosti in rasti Vrh EU je zato poudaril, da je konsolidacija javnih financ ključni pogoj za vrnitev k hitrejši rasti in za znižanje brezposelnosti.

Vse članice morajo spoštovati dane zaveze iz programov stabilnosti in rasti, ki državam sicer omogočajo, da v primerih poslabšanja gospodarskih razmer zaradi delovanja t. i. avtomatskih stabilizatorjev za blaženje krize nekoliko odstopajo od ciljev znižanja javnofinančnega primanjkljaja.

Članice morajo vztrajati pri zastavljenih varčevalnih in reformnih ukrepih Pri tem vrh EU zagovarja, da morajo članice, ki prejemajo finančno pomoč kljub negativnim kratkoročnim učinkom na gospodarsko dejavnost vztrajati pri zastavljenih varčevalnih in reformnih ukrepih.

Države, ki so pod budnim očesom finančnih trgov, kot sta Italija in Španija, pa morajo vztrajati pri proračunskih ciljih in biti pripravljene na dodatne ukrepe, če bo to potrebno.