Slovenski vzajemni skladi z rekordnimi vplačili po izbruhu krize

Slovenci smo sicer pri naložbah v vzajemne sklade še vedno previdni in močno pod povprečjem razvitih evropskih držav. Kar šest let od začetka finančne krize je bilo potrebnih, da so vlagatelji ponovno pridobili zaupanje v finančni sektor in spet začeli varčevati v skladih.

Tik pred izbruhom finančne krize, konec leta 2007, so vsi vzajemni skladi v Sloveniji upravljali 2,9 milijarde evrov. V kriznem letu 2008 se je ta številka skorajda prepolovila, nato pa postopoma začela rasti. Konec lanskega decembra je tako dosegla 2,3 milijarde evrov, kar je 168 milijonov evrov več kot leto prej in največ po letu 2007, kažejo podatki Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Lani so se najbolje odrezali tisti skladi, ki vlagajo v evropske delnice manjših podjetij, najslabše pa delnice držav v razvoju ter delnice podjetij, katerih poslovanje je odvisno od cene surovin.

V vzajemnih skladih varčuje 430 tisoč Slovencev Medtem ko so si Slovenci še do leta 2014 več denarja izplačali iz vzajemnih skladov, kot pa so vanje vplačali, se je lani ta trend obrnil. Vsi slovenski vzajemni skladi skupaj so lani zabeležili za 141 milijonov evrov neto prilivov, kar je največ po letu 2007. Skorajda vsak mesec se je povečalo tudi število varčevalcev v vzajemnih skladih – lani za skoraj devet tisoč, konec leta jih je bilo okoli 430 tisoč.

V zadnjih treh letih so se sredstva v domačih vzajemnih skladih zvišala za 489 milijonov evrov, varčevanje v vzajemnih skladih pa očitno postaja ena izmed najbolj razširjenih oblik varčevanja.

V spodnji infografiki smo preverili, kako donosni so bili v zadnjih osmih letih naključno izbrani vzajemni skladi, ki se v Sloveniji tržijo vsaj od leta 2007 dalje. Pri tem je potrebno poudariti, da ne gre za primerjavo med donosnostjo posameznih skladov. Izbrali smo namreč sklade različnih naložbenih politik, ki jih ne moremo med seboj primerjati. To lahko naredimo s skladi istih kategorij s približno enako naložbeno politiko.

Če je vlagatelj 1. decembra 2007, torej na vrhuncu borzne evforije, v posamezni vzajemni sklad vplačal tisoč evrov je imel konec lanskega leta v njem naslednja sredstva:

NLB Skladi - Globalni uravnoteženi: 1.160 evrov Infond Life: 2.510 evrov KD Galileo: 590 evrov Alta Bric: 650 evrov

Ostali vlagatelji, ki denarja niso vložili v času najvišjih vrednosti, so seveda dosegli ustrezno višje donose.

Slovenci vedno bolj spoznavajo prednosti varčevanja v vzajemnih skladih "Slovenci počasi spoznavamo, da lahko večje cilje, kot so recimo nakup nepremičnine, dodatna pokojnina ali varčevanje za finančno osamosvojitev naših otrok, najlažje dosežemo s postopnim varčevanjem. To se odraža tudi na visoki rasti števila posameznikov, ki se odločijo za redna mesečna vplačila v sklade oziroma za sklenitev varčevalnih načrtov," pravi izvršni direktor družbe Alta Skladi Tomaž Dvořak, kjer upravljajo 230 milijonov evrov sredstev.

Med vsemi njihovimi skladi je največ neto prilivov zabeležil fleksibilni mešani sklad Alta ABS, ki lahko v času večje negotovosti na borzah sredstva hitro in učinkovito preusmeri iz delnic v obvezniške naložbe in depozite. Skupni prilivi so lani dosegli 17 milijonov evrov, vlagatelji pa so bili deležni 2,6-odstotnega donosa.

Najboljša naložba ob dobri likvidnosti Da vlagatelji postopoma spoznavajo, da so vzajemni skladi, zlasti pri dolgoročnem varčevanju, najboljša alternativa, saj prinašajo najvišjo pričakovano donosnost ob odlični likvidnosti naložbe, ocenjuje tudi Blaž Bračič iz družbe NLB Skladi.

"K temu spoznanju so prispevale predvsem rekordno nizke obrestne mere za depozite na eni strani in zelo lepe pretekle donosnosti vzajemnih skladov na drugi," navdušenje Slovencev nad bolj tveganimi oblikami varčevanja opisuje Bračič.

Največ neto prilivov, 38,9 milijona evrov, je lani beležil njihov sklad NLB Skladi – Globalni uravnoteženi. Ta je tudi vseskozi najbolj prodajani sklad in obenem tudi največji vzajemni sklad v ponudbi družbe NLB Skladi, ki upravlja več kot 190 milijonov evrov. Gre za uravnoteženi vzajemni sklad zmerno tveganega profila, ki je lani zabeležil +1,2-odstotni donos.

Porasta obrestnih mer še ni pričakovati Bračič zaradi trenutnih padcev tečajev na borzi pričakuje prehodni upad vplačil v sklade, sicer pa za leto 2016 pričakuje nadaljevanje trenda vplačil. "Ob dejstvu, da Evropska centralna banka (ECB) trg preplavlja z denarjem, to pa se bo nadaljevalo tudi letos, ni pričakovati, da bi obrestne mere za vezane depozite občutno porasle. Vse več ljudi bo za svoje prihranke iskalo alternative in verjamemo, da bodo vsaj del prihrankov naložili tudi v vzajemne sklade," napoveduje.

Infond Life s 14-odstotnim donosom Med skladi družbe KBM Infond sta lani največ prilivov zabeležila delniška podsklada Infond Life in Infond Beta. Infond Life, ki sredstva nalaga v delniške naložbe panoge zdravstva, je lani ustvaril 14,1-odstotni donos, Infond Beta, ki sredstva nalaga v delniške naložbe razvitih trgov, pa osemodstotni donos.

"Ocenjujemo, da se bo dolgoročno krepil trend naložb v vzajemne sklade, saj je vse pomembneje imeti prihranke za šolanje otrok, zdravstvene storitve, starost … Glede na izkušnje preteklih let se bo gotovo ohranil rastoči trend postopnega nalaganja z mesečnimi vplačili, medtem ko je trend enkratnih vplačil predvsem povezan tudi z dogajanjem in stanjem na borznih trgih," napoveduje vodja oglaševanja in odnosov z javnostmi Lavra Munda Slaček iz KBM Infonda.