Slovenski oblikovalci pohištva so izredno inovativni

Oblikovanje pohištva že dolgo ni več iskanje novih uporabnih rešitev ali zgolj umetniško izražanje oblikovalcev, temveč pomemben dejavnik pri graditvi ugleda in dodane tržne vrednosti pohištva. Vendar velike pohištvene industrije v Sloveniji ni več, še posebej ne takšne, ki bi se lahko pohvalila z oblikovalskimi dosežki, je prepričana Lenka Kavčič iz Centra arhitekture. "So se pa pojavila nova mlada oblikovalska podjetja, ki poskušajo prodreti tudi na trge zunaj Slovenije. Tu pa nastopijo težave, saj posameznik težko nastopa na globalnem trgu in zagotavlja proizvodnjo in primerno ceno izdelku. Še vedno ne moremo konkurirati proizvodnji na oddaljenih destinacijah," meni Kavčičeva.

Imamo vrhunske mlade oblikovalce Kavčičeva je prepričana, da gre za vrhunske mlade oblikovalce, ki so glede na dane možnosti izredno inovativni. "Njihovi izdelki so visokokakovostni, v maloserijski proizvodnji in zato neskončno dragi. Zato ne dosežejo pravega kupca." En izdelek žal ne more preživeti cele nacije. Tipičen primer tega je stol Rex, ki lahko zagotovi preživetje zgolj eni družini.

Potrebujemo strateško razvojno usmeritev, začenši od gospodarjenja v gozdu do končnega izdelka. Da se določene stvari premikajo na bolje, je dokazal akcijski načrt Les je lep v organizaciji Javne agencije za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit) ter ministrstva za gospodarstvo. "Potrebujemo predvsem spodbude akademskega sektorja, raziskovanja, uvajanja novih tehnologij, razvoja oblikovanja in novih materialov in vključevanje oblikovalcev, arhitektov, tržnikov in ekonomistov. Predvsem je treba narediti trg in se vprašati, katere izdelke danes potrebujemo," meni Kavčičeva.

Dizajn je področje, na katerem lahko ustvarjamo ogromno dodano vrednost Tega se zavedajo tudi v dolenjski občini Šentrupert, kjer v dizajnerskih izdelkih iz slovenskega lesa vidijo izjemen potencial. V okviru skorajšnje vzpostavitve centra za primarno predelavo lesa želijo ustvariti zametek dizajnersko-tehnološkega inštituta, kjer bodo mlade lahko usmerili v raziskave. "Dizajn je področje, na katerem lahko ustvarjamo ogromno dodano vrednost. In tu lahko najdem še veliko priložnosti," je prepričan župan Rupert Gole.

"Oblikovanje bi moralo biti vključeno že v samem začetku zasnove izdelka, ne samo na koncu. Oblikovalec se mora vključiti že ob razvoju novih materialov, saj s svojim načinom razmišljanja dodaja vrednost izdelkom in jih osmišlja, na drugačen način kot npr. tehnolog," še razmišlja Kavčičeva.

Obdelava lesa zahteva visokotehnološke postopke V večini pohištvene industrije ni zaposlenih oblikovalcev ali arhitektov. Pri nas so v zlatih letih sicer bili, pozneje pa so delo oblikovalcev opravljali kar tehnologi, saj so tovarne delale pohištvo po naročilu večjih kupcev. Zato tudi nismo imeli svojega razvoja, proizvodna tehnologija pa je sčasoma zastarela. Danes pa je za konkurenčen izdelek treba les poleg klasičnih postopkov obdelati tudi z visokotehnološkimi postopki.

Švedska Ikea ima zelo jasno vizijo, kakšen bo izdelek, kakšno je oblikovanje in kateri ciljni publiki je pohištvo namenjeno. Je všečna in poceni, vendar ne razvija trajnostnega razvoja družbe. Malo tamkajšnjih izdelkov je narejenih iz lesa, je sklenila Kavčičeva.