Petek,
29. 1. 2016,
13.11

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Slovaška Slovenija gospodarstvo industrija

Petek, 29. 1. 2016, 13.11

7 let, 2 meseca

Slovaška odprtost in slovenska zadrtost

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Danes je na obisku v Sloveniji slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak. Pogledali smo, kako gre njegovi državi, ki je za Slovenijo nekoč močno zaostajala.

Slovaška je na samostojno pot stopila leto in pol za Slovenijo, 1. januarja 1993. Kljub razdružitvi je Slovaška s Češko, s katero sta bili nekdaj v skupni državi, še vedno tesna partnerica, obe delujeta tudi v Višegrajski skupini. Slovaška je članica Nata in Evropske unije postala istega leta kot Slovenija (2004), skupno evropsko valuto pa je prevzela leta 2009, dve leti za Slovenijo. V letih, ko je Slovenija še sanjala, da bo postala druga Švica, je Slovaška stopicala precej daleč za njo. Današnji kazalniki razkrivajo, da že nekaj časa ni več tako.

Reforme spodbudile tuje investicije Največji sklop reform je država sprejela pod vlado Miklasa Džurinde. S pomočjo slabe banke jim je uspelo sanirati bančni sektor, za kar so porabili nekaj več kot štiri milijarde evrov, nato pa so sanirane banke prodali tujcem. Tako pridobljeni denar so namenili za gradnjo infrastrukture. Pomembno vlogo je imela tudi uvedba enotne davčne stopnje, ki pa so jo pred dvema letoma ukinili in obenem DDV povišali na 25 odstotkov.

Slovakom je z reformami, davčnimi spodbudami in subvencijami iz države uspelo ustvariti največjega evropskega proizvajalca avtomobilov.

Stopnja brezposelnosti Slovaška : Slovenija
source: tradingeconomics.com

Prvi v svetu po številu proizvedenih avtomobilov na prebivalca Tatrskemu tigru, kot nekateri ekonomisti imenujejo Slovaško zaradi njenega gospodarskega preboja, stabilno gospodarsko rast omogoča predvsem avtomobilska industrija. V državi imajo svoje tovarne kar trije avtomobilski velikani, Volkswagen, PSA in Kia, v prihodnjem letu pa je odprtje svoje tovarne napovedal britanski Jaguar Land Rover. Investicija, ki bo prinesla delo 2.800 ljudem, je ocenjena na 1,3 milijarde evrov.

Država prihod avtomobilskih velikanov stimulira s finančno pomočjo pri nakupu zemljišč in z davčnimi olajšavami. Tako je družbi Kia za odprtje tovarne skupno prispevala 180 milijonov evrov, na drugi strani pa je Kia v državno blagajno prispevala že za 300 milijonov evrov davkov. Tovarna, kjer je zaposlenih 3.800 ljudi, posredno zagotavlja zaposlitev še približno 20 tisoč ljudem.

Gospodarska rast odvisna od avtomobilske industrije Inštitut za strateške rešitve Slovaški tudi v prihodnje napoveduje gospodarsko stabilnost, eno najvišjih stopenj gospodarske rasti v Evropski uniji in obvladljiv proračunski deficit, grožnjo za slovaški izvoz bi lahko predstavljale le morebitne afere v avtomobilski industriji. Kakršnikoli pretresi v avtomobilski industriji bi pomembno vplivali na celotno slovaško gospodarstvo in socialno stanje prebivalstva. Vlaganja, izboljšave na trgu dela, financiranje iz evropskih skladov in solidna rast nemškega BDP, Nemčija je namreč ena izmed slovaških najpomembnejših trgovinskih partneric, bodo tudi leta 2016 glavni motor slovaške rasti, napoveduje inštitut. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada bo letos znašala 3,5 odstotka BDP.

Se pa Slovaška srečuje z etničnimi napetostmi, visoko brezposelnostjo med mladimi in velikimi razlikami v razvoju med regijami. Pričakovati je, da bo kmalu sprejela davčno reformo in z njo zvišala davke. Napovedujeta se tudi nova pokojninska reforma in reforma trga dela.

Politično ostaja stabilna Marca Slovaško čakajo parlamentarne volitve, na katerih se zmaga ponovno napoveduje Robertu Ficu, trenutnemu predsedniku vlade socialdemokratske stranke SMER-SD. Ta predvsem zaradi jasnega stališča glede reševanja migrantske krize uživa veliko javnomnenjsko podporo. Slovaška je lani odločno nasprotovala evropskim kvotam za prerazporeditev prosilcev za azil, a so jo pri tem preglasovali. Zaradi tega je vložila tudi tožbo pred sodiščem Evropske unije.