Država stori premalo za povečanje konkurenčnosti ter reševanje gospodarske krize, so poudarili udeleženci javne tribune Kako iz krize v organizaciji gospodarskega foruma SDS.
Poslanec SDS Andrej Vizjak je dejal, da bi vlada morala ukrepati, namesto da "preseneča s program stabilnosti, ki negirajo predhodno sprejete strategije".
Vizjak o ukrepih za razbremenitev gospodarstva
Gospodarska rast v Sloveniji je po Vizjakovih besedah "komajda nad ničlo", gospodarstvo pa stagnira na točki. Vizjak zato meni, da bi država morala razbremeniti gospodarstvo, tako v finančnem kot administrativnem smislu. Vizjak predlaga, da bi vsa podjetja vse obveznosti plačevala preko enega računa, razmisliti pa bi bilo treba tudi o "davčnih počitnicah" za novoustanovljena podjetja.
Oživiti je potrebno tudi finančni sektor v državi, saj tudi podjetja z jasnimi razvojnimi programi in podpisanimi pogodbami ne morejo dobiti kapitala, brez tega pa ni aktivnosti in posledične gospodarske rasti, je poudaril. Tretji Vizjakov predlog je optimizacija javnih in državnih funkcij. Strokovni svet SDS bo po Vizjakovih napovedih sicer do konca leta pripravil "resen in alternativen program" za izhod iz gospodarske krize.
"Slovenija mora na dieto"
Ekonomist Peter Groznik je dejal, da "mora Slovenija na dieto", saj so vse ostale alternative še slabše, tako kot drugod po svetu pa moram tudi pri nas razmisliti o vlogi in pomenu države v gospodarstvu. Ob tem je opozoril na pomen konstruktivnega vedenja, zato je po njegovih besedah "pametno podpreti pokojninsko reformo".
Groznik: Več bi morali storiti v boju proti monopolu
Groznik sicer opaža, da imamo v Sloveniji negativen odnos do kapitala ter preveč razlikujemo med tujim in domačim kapitalom. Poudaril je še, da bi država morala storiti več v boju proti monopolu, pri tem pa je opozoril, da imamo v Sloveniji več kot 300 poklicev, za katere je potrebno pridobiti licence, kar še dodatno ustvarja monopol.
Borut Rončević s fakulteti za uporabne družbene študije je dejal, da se je za referendum o zakonu o malem delu porabilo veliko denarja, storjenega pa ni bilo nič konkretnega. Opozoril je še, da sedanja vlada ni storila ničesar na področju razvoja visokega šolstva, po njegovem mnenju pa je potrebno financiranje visokega šolstva povezati z njegovo učinkovitostjo.
"Slovensko zdravstvo ni doživelo prave tranzicije"
Udeleženci so opozorili tudi na težave v slovenskem zdravstvu. Slovensko zdravstvo v zadnjih 20 letih ni doživelo "prave tranzicije", vodstva javnih zdravstvenih zavodov pa ne nosijo odgovornosti za negativne poslovne rezultate, je dejal nekdanji predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Marko Bitenc. Po njegovem mnenju gre za resen problem, saj se poslovni rezultati pogosto popravljajo iz davkoplačevalskih sredstev, pa za to nihče ne odgovarja.
Zdravstvene storitve so storitve z visoko dodano vrednostjo, vendar pa je bilo storjenega premalo, da bi povečali delež tujih bolnikov, ki bi v Slovenijo prihajali na zdravljenje, meni Bitenc. Če želimo ohranjati sedanjo dostopnost do zdravstva, ne smemo zmanjšati sredstev, lahko pa bi se jih bolje prestrukturiralo, je še dodal Bitenc.
4
