Tuje banke, ki poslujejo na Hrvaškem, stopnjujejo pritisk na hrvaško vlado, da bi ustavila načrte o pretvorbi posojil državljanov iz švicarskih frankov v evre.
Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling je v pismu svojega hrvaškega kolega Borisa Lalovca opozoril, da bodo težavo dvignili na raven Evropske unije. Na neformalnem srečanju finančnih ministrov EU ta konec tedna v Luxembourgu bodo predlagali, da bi se s hrvaškim primerom konverzije ukvarjali finančni ministri, Evropska komisija in Evropska centralna banka.
Celotne stroške konverzije bodo nosile banke
Schelling je ministra Lalovca pozval k dialogu z bankirji in skupnemu iskanju rešitev. Med drugim je omenil, da razume potrebo hrvaške vlade po reševanju vprašanja posojil v švicarskih frankih, a ji zameri, ker je celotne stroške konverzije prevalila na banke. Meni, da bo poteza hrvaške vlade slabo vplivala na zaupanje vlagateljev in prispevala k pravni negotovosti.
Avstrijske banke Erste, Raiffeisen in Hypo Alpe Adria so s še tremi bankami, ki delujejo na Hrvaškem, prejšnji teden izrazile zaskrbljenost zaradi namere vlade, da bo težave dolgov posojilojemalcev v švicarskih frankih reševala s pretvorbo njihovih posojil v evrske zneske na stroške bank.
Lalovac: Na Hrvaškem je na oblasti hrvaška vlada, ne banke
Hrvaška vlada je v četrtek v sabor poslala predlog sprememb zakonov, s katerimi bi omogočili pretvorbo posojil, ki so jih državljani vzeli v švicarskih frankih, v evrske zneske. Lalovac pričakuje, da bodo spremembe zakonov uveljavili 30. septembra. Ob tem je izjavil, da je na Hrvaškem na oblasti hrvaška vlada, ne banke.
Če bo zakon sprejet, bodo banke uporabile vsa pravna orodja, v današnji izdaji meni hrvaški časnik Jutarnji list. Ob tem je spomnil, da so bankirji že pri napovedi konverzije napovedali ustavno tožbo proti Hrvaški.
Stroški konverzije bodo presegli milijardo evrov
Časnik pričakuje, da bo guverner hrvaške centralne banke HNB Boris Vujčić v ponedeljek objavil nove ocene stroškov konverzije, ki bi lahko dosegli tudi 8,5 milijarde kun (1,1 milijarde evrov) namesto prvotno ocenjenih največ šest milijard kun (789,5 milijona evrov). Ob tem naj bi HNB porabila več kot milijardo evrov, da bi zavarovala konverzijo in se izognila razvrednotenju kune.
Kljub vsemu so v HNB prepričani, da konverzija ne bo negativno vplivala na hrvaški finančni sistem, ker bo kapitalska ustreznost bank še naprej visoka.
Banke vztrajajo pri obstoječi zakonodaji
Medtem je osem bank, ki poslujejo na Hrvaškem, v skupnem sporočilu za javnost znova zahtevalo dialog s hrvaško vlado, vztrajajo tudi pri obstoječi zakonodaji. Med drugim vztrajajo pri tem, da bi stroške konverzije proporcionalno plačevale vse vključene strani in da konverzija velja samo za socialno ogrožene državljane. So se pa pripravljene obvezati, da ne bodo sprožile ali izvajale postopkov, ki so usmerjeni k odvzemu nepremičnin nesolventnim jemalcem stanovanjskih posojil v švicarskih frankih.
Izjava bank je razžalostila hrvaškega ministra
Iz vlade so odgovorili, da ne bodo popustili izsiljevanju bank. "Moram priznati, da me je današnja izjava osmih bank, ki je neka zvrst ultimata vladi, zelo razjezila in razžalostila, še posebno del, v katerem so dejali, da bo po njihovem, ali bodo z domov metali hrvaške državljane," je izjavil Lalovac. Kot je menil, je takšen način komuniciranja z vlado, posebej pa s hrvaškimi državljani, neprimeren.
2
