Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč v kmetijstvu bo po podatkih državnega statističnega urada v letu 2011 za pet odstotkov višji kot v letu 2010.
Glavni vzrok za to je višja vrednost kmetijske proizvodnje zaradi rasti cen kmetijskih proizvodov. Po drugi oceni bo vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2011 za sedem odstotkov višja kot leto prej, obseg proizvodnje bo nižji skoraj za en odstotek, cene pa bodo višje za osem odstotkov. Vrednost rastlinske pridelave se bo zvišala za šest odstotkov. Razlog za zvišanje pa je šestodstotna rast cen, ki se pričakuje na vseh področjih rastlinske pridelave, razen pri zelenjavi.
Najbolj se bodo zvišale cene žit
Po pričakovanjih se bodo najobčutneje zvišale cene žit (za 13 odstotkov), industrijskih rastlin (za okrog devet odstotkov), krompirja in vina (za okrog sedem odstotkov). Obseg celotne rastlinske pridelave pa ostaja na ravni predhodnega leta. Večja kot prejšnje leto naj bi bila le pridelek grozdja in pridelek žit, na vseh drugih področjih rastlinske pridelave pa bo pridelek predvidoma manjši.
Vrednost prireje živine se bo zvišala za pet odstotkov
Vrednost proizvodnje v živinoreji bo predvidoma višja za 8,4 odstotka, razlog za povečanje se nanaša na rast cen in enoodstotno znižanje obsega proizvodnje. Vrednost prireje živine se bo zvišala za pet odstotkov, deloma zaradi osemodstotne rasti cen, deloma zaradi triodstotnega zmanjšanja obsega prireje (ta se nanaša na področje prašičereje in reje perutnine). Vrednost živalskih proizvodov se bo zvišala za 13 odstotkov, deloma zaradi odstotek večjega obsega proizvodnje, deloma zaradi 12-odstotne rasti cen.
Največje povečanje stroškov pričakujejo pri gnojilih, pri energiji, pri semenih in pri krmi
Vrednost vmesne potrošnje se bo predvidoma povečala za sedem odstotkov, deloma zaradi devetodstotnega povečanja cen, deloma zaradi dvoodstotnega zmanjšanja obsega vmesne potrošnje. Rast cen državni statistiki pričakujejo pri večini postavk vmesne potrošnje. Največje povečanje stroškov pričakujejo pri gnojilih, pri energiji, pri semenih in pri krmi.
Zaposlenost ostaja ista, spreminja pa se struktura zaposlenih
Po ocenah ostaja zaposlenost v kmetijstvu v lanskem letu enaka kot v predhodnem letu, spreminja pa se struktura zaposlenih. Povečuje se namreč delež plačane delovne sile.
Faktorski dohodek v kmetijstvu sicer obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo.
1
