Ponedeljek, 26. 11. 2018, 4.05
5 let, 12 mesecev
Pred ohlajanjem gospodarstva bi morala Slovenija zagristi v strukturne reforme
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,46
7
Svetovna gospodarska rast po krizi je dosegla vrh in države se morajo pripraviti na "mehek pristanek", v najnovejši gospodarski napovedi poudarja OECD.
Potem ko je OECD Sloveniji napovedal precej slabšo gospodarsko sliko kot še pred pol leta, smo preverili, zakaj takšen preobrat in kaj bi to pomenilo za Slovenijo.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je sicer maja letos napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2018 zvišala s 4,3 odstotka na pet odstotkov, v sredo pa znova znižala na 4,4 odstotka. Tudi za prihodnje leto ji napoveduje za 0,3-odstotne točke nižjo gospodarsko rast (3,6 odstotka), leta 2020 pa se bo upočasnila na dva odstotka.
To je sicer primerljivo z zadnjimi gospodarskimi napovedmi Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar), Banke Slovenije, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Njihove napovedi se gibljejo od 4,3 odstotka do največ 4,6 odstotka, kolikor je julija Sloveniji napovedala Banka Slovenije.
Ne gre za presenečenje
"Prejšnja napoved OECD je bila objavljena letos spomladi, ko so bile gospodarske razmere drugačne. Kazalniki optimizma so bili precej višji kot danes, kar je mogoče pripisati uvedbi trgovinskih vojn. Najnovejša napoved je torej logična in ni nobeno presenečenje," je jasen Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc v napovedi OECD ne vidi nič problematičnega. Navaja le opozorilo OECD, da višje plače ne smejo znižati izvozne konkurenčnosti Slovenije zaradi višjih stroškov dela.
Ohlajanja gospodarskega cikla v naslednjih dveh letih pa ne bo deležna le Slovenija, temveč vsa EU. "Pri državah z bolj dinamično gospodarsko rastjo so odstopanja večja, pri preostalih manjša. Ker Slovenija spada med države z najvišjimi stopnjami rasti v zadnjih letih, omenjena napoved ne preseneča," pa pojasnjuje ekonomist Bogomir Kovač.
Pravi čas za strukturne reforme
Vse to po njegovem mnenju zahteva prilagajanje držav na omenjene napovedi, te morajo prilagoditi svoje fiskalne načrte, predvsem proračunske. "To je znamenje državam za čim bolj učinkovite in čim hitrejše reforme, s katerimi lahko povečajo učinkovitost delovanja države in nadomestijo nižjo gospodarsko rast. Zdaj je še pravi čas za strukturne reforme," je prepričan Kovač.
Še bolj presenetljiva je napoved inflacijskih gibanj. Medtem ko inflacija vztraja nad dvema odstotkoma, naj bi v drugi polovici leta 2020 presegla tri odstotke. To bi pomenilo, da bi Slovenija presegla srednjeročni inflacijski cilj evroobmočja, ki se giblje pri okoli dveh odstotkih.
"Inflacija med tremi in štirimi odstotki v normalnih pogojih ne bi smela pomeniti težave. Je celo poživljajoča za gospodarstvo," meni ekonomist Bogomir Kovač.
Kovač spomni, da si je ECB dolgo časa prizadeval za dosego svojega cilja, zato ob morebitni prekoračitvi ne vidi razlogov za skrb. "Zdajšnje obdobje deflacije je bilo celo bolj problematično. Inflacija med tremi in štirimi odstotki v normalnih pogojih ne bi smela pomeniti težav. Je celo poživljajoča za gospodarstvo," meni Kovač.
Inflacija ne odstopa od povprečja držav evroobmočja
Da je Slovenija v tem pogledu v ugodnem položaju, zatrjujejo tudi v Banki Slovenije. "Inflacijska gibanja v Sloveniji v zadnjih letih bistveno ne odstopajo od povprečja evroobmočja. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki kažejo, da je znašala medletna rast cen v oktobru 2018 v povprečju evroobmočja 2,2 odstotka, v Sloveniji pa 2,3 odstotka," so zapisali. Posodobljeno napoved inflacijskih gibanj bodo sicer objavili sredi decembra.
Bolj je inflacijska rast presenetila glavnega ekonomista GZS, ki se mu zdi nekoliko previsoka.
Zasuk v monetarni politiki kot generator inflacije
Kovač meni, da je napovedana rast inflacije posledica višjih stroškov zaradi mednarodnih razmer in načrtovanega zasuka v monetarni politiki. "Imeli smo ekspanzivno monetarno politiko, ki je povzročala celo deflacijo, to je bilo v nasprotju z vso dosedanjo ekonomsko zgodovino. Sprta z dosedanjimi izkušnjami je tudi napovedovana inflacija, ki se bo uveljavila zaradi dveh vzrokov. Prvi je višanje stroškovnih cen zaradi učinkov trgovinskih vojn, drugi pa zasuk monetarne politike z višjimi obrestnimi merami. Oboje vpliva na to, da tako načrtovalci kot pozneje odločevalci na mikroekonomski ravni v svoja pričakovanja in cenovno politiko vgradijo višje cene," pravi Kovač.
Dodaja, da je načrtovanje zasuka tudi ustvarjanje inflacije. Ta je na eni strani predvsem rezultat psiholoških pričakovanj in spreminjajočih se objektivnih okoliščin na mednarodni ravni. Obdobje nizkih cen, ki jih je z globalno trgovino Zahod s pridom izkoriščal, se torej po Kovačevih napovedih končuje. Trgovinska vojna globalne cene dviguje, hkrati pa se dviguje cena temeljnega energenta, nafte.
Minimalna plača se bo usklajevala z inflacijo
Tudi če bo inflacija čez dve leti res presegla tri odstotke, to ne bo izničilo učinka zvišanja minimalne plače. Ne bo pa realna vrednost minimalne plače naraščala tako hitro, kot je bilo načrtovano. Ker je v sindikalnem dogovarjanju običajno prisotna nominalna klavzula, ta sledi nominalni rasti BDP, bi se minimalna plača povečevala v skladu z inflacijo.
Ivanc v napovedi OECD ne vidi nič problematičnega. Navaja le opozorilo OECD, da višje plače ne smejo znižati izvozne konkurenčnosti Slovenije zaradi višjih stroškov dela.
7