David Kos

Petek,
13. 2. 2015,
14.36

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

posojilo CHF

Petek, 13. 2. 2015, 14.36

7 let, 1 mesec

Posojilojemalci v "švicarjih" še vedno v mukah

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Pred mesecem dni je švicarski frank podivjal, s tem pa povzročil nemalo skrbi okoli 10 tisoč slovenskim prejemnikom posojil, vezanih na frank. Kaj bo z njim v prihodnje?

Ko se je švicarska centralna banka 15. januarja presenetljivo odločila, da švicarskega franka po treh letih ne bo več umetno branila pred krepitvijo tečaja, je ta v primerjavi z evrom v nekaj urah poskočil za 30 odstotkov. Če je bilo treba pred tem za evro odšteti 1,20 franka, je bil še isto jutro po sprostitvi švicarske banke en evro vreden le 0,8517 franka, nato pa se je do konca dneva ustalil na približno 0,95 franka za evro. V prihodnjih dneh je frank nekoliko zdrsnil proti razmerju 1,05 franka za evro, kjer je tudi danes.

Rast vrednosti franka je prizadela tudi okoli 10 tisoč slovenskih prejemnikov posojil, vezanih na švicarsko valuto. V Združenju Frank, ki združuje več kot tisoč prejemnikov posojil, vezanih na tečaj franka, ocenjujejo, da znaša skupen obseg posojil za gospodinjstva okoli 800 milijonov evrov.

Njihovi obroki so v švicarskih frankih sicer ostali nespremenjeni, a se je protivrednost v evrih, s katerimi vračajo posojilo, izdatno zvišala – po današnjem tečaju za okoli 12 odstotkov.

"Nismo špekulanti, naše pogodbe so nične" Po besedah predsednika društva Aleša Majcenoviča so vse bolj prepričani o svoji dejavnosti. Sprva želijo vzpostaviti dialog z državnimi institucijami po mirni poti in se izogniti vlaganju tožb proti bankam. Med drugim jim bodo za pol leta predlagali moratorij na plačilo obresti. Če po tej poti ne bodo uspešni, pa napovedujejo odločen boj po pravni poti. Dokazati želijo, da niso špekulanti in da so njihove pogodbe zaradi ravnanja bank nične.

"Vse skupaj je farsa. Ob najemu posojila so nam banke znesek izplačale v evrih. Vse bolj upravičeno domnevamo, da so si banke denar za naša posojila na medbančnih trgih sposodile v evrih, nam ga izročile v evrih in ga v evrih tudi vračamo. Ugotavljamo torej, da je bil švicarski frank v posojilnih pogodbah določen zgolj kot primerjalni dejavnik. Na primeru hrvaških oškodovancev je to že potrdilo sodišče v Zagrebu," je prepričan pravnik Majcenovič in dodaja, da imajo v rokah veliko dokazov in indicev, ki kažejo na to, da so jih zavedli.

Doslej se niso seznanili niti z enim primerom posojilojemalca, ki bi trdil, da je posojilo dobil izplačano v švicarskih frankih, trdijo v združenju. So pa v zadnjih dneh pri bankah, ki so ponujale posojila v švicarskih frankih, opazili, da na svojih spletnih spreminjajo in brišejo nekatere podatke.

Bankirji trdijo, da so se zadolževali v švicarskih frankih Njihovemu prepričanju bodo zagotovo ugovarjali bankirji. Kot je v pogovoru za Planet Siol.net pojasnil Aleš Ipavec iz banke Hypo Alpe Adria Bank, ene izmed največjih takratnih ponudnikov posojil v švicarskih frankih, so se banke takrat na mednarodnih trgih v resnici zadolževale v frankih in so njihove obveznosti resnično nastale v frankih.

Razlog je bil predvsem v tem, da so bili pogoji tako za banke kot tudi za posojilojemalce v švicarski valuti veliko ugodnejši kot v evrih. Banke so se za valutna tveganja zavarovale, potrošniki pa pod vabo ugodnejših posojilnih pogojev valutnih tveganj niso znali ali želeli prepoznati.

Nekateri oškodovanci prodajajo stanovanja in se odločajo za osebni stečaj "Konverzija posojila iz švicarskih frankov v evre pomeni, da posojilojemalec zgolj uresničuje dosedanjo izgubo in najame novo posojilo," je prepričan Majcenovič, ki meni, da konverzija posojila, ki jo zdaj ponujajo banke, ni smiselna. "Plen bank smo bili že ob najemu posojila, ne želimo biti znova," je odločen predsednik društva, ki med oškodovanci že opaža primere konverzij posojil. Prav tako nekateri že prodajajo svoja stanovanja in se odločajo za osebni stečaj.

Od sklepanja pogodb, glavnino so jih podpisali v letih 2006 in 2007, je nekaterim evrska protivrednost posojilnega obroka narasla tudi do 60 odstotkov, narasla pa je tudi evrska protivrednost glavnice. Majcenovič, ki je konec leta 2006 za obdobje 20 let vzel posojilo v švicarskih frankih, katerega takratna protivrednost je bila 50 tisoč evrov, je po osmih letih rednega odplačevanja banki v protivrednosti še vedno dolžan 57 tisoč evrov. Res je bil znesek evrske protivrednosti mesečnega obroka na začetku nižji in tako je bilo posojilo v frankih ugodnejše kot evrsko, a mu zdaj razmere zagotovo niso naklonjene.

Napovedovanje, kje se bo frank ustalil, je nehvaležno Glede na dejavnike tveganja in razvoj morebitnih dogodkov v zvezi z Grčijo in poglabljanjem krize v EU je za valutna gibanja skoraj nemogoče dati napovedi, na podlagi katerih bi se lahko posojilojemalci nanje z gotovostjo oprli.

"Vse, kar lahko rečemo, je, da bi lahko v vmesnem obdobju videli kar nekaj nihanj v eno in drugo smer, srednjeročno pa vidimo več možnosti za krepitev franka. Tudi pri tujih analitikih je mogoče opaziti precejšnja razhajanja v napovedih, mediana napovedi na Bloombergu za konec leta 2016 znaša 1,1 švicarskega franka za evro, kar je sicer nekoliko boljše razmerje za evro kot danes. Razlog je predvsem v tem, da je tudi v primeru posameznih dogodkov, kot je na primer izhod Grčije iz evroobmočja, nemogoče napovedati, kako se bo to odrazilo na valutnih trgih. Poleg makro vplivov bodo na tečaj imele velik vpliv tudi centralne banke in razvoj morebitne valutne vojne," meni analitik Matej Šimnic iz družbe Alta Invest.

"Glede na dolgoletno pariteto kupne moči je tečaj švicarskega franka za okoli 20 odstotkov precenjen v primerjavi z ameriškim dolarjem in za 25 odstotkov v primerjavi z evrom. Podobno visoko, nad 20-odstotno precenjenost švicarskega franka nam kaže tudi metodologija primerjave realnih efektivnih valutnih tečajev," pa opozarja analitik Damjan Kovačič iz družbe KBM Infond.

Pri tem dodaja, da se na trgu pojavlja vedno več ugibanj, da je bila švicarska centralna banka presenečena nad silovitim odzivom trga. Zato naj bi se odločila, da bo še naprej nadaljevala obsežno intervencijo na deviznih trgih, s katero bi lahko vsaj nekaj časa zadrževala valutno razmerje do evra v območju med 1,05 in 1,10 švicarskega franka. Samo januarja je tako prodala več kot 50 milijard švicarskih frankov.

"Če ne bo hitrega upada evra pod 1,10 dolarja in bodo dosegli kompromis z Grčijo, sprejemljiv za obe strani, se zdi najbolj verjeten scenarij, da bo švicarski frank še nekaj časa nihal okoli trenutnih vrednosti, to je v območju med 1,00 in 1,10 franka za evro," še napoveduje Kovačič.

Posameznik se mora odločiti, ali želi biti izpostavljen valutnemu tveganju Na vprašanje, ali je še smiselna konverzija posojila, vezanega na švicarski frank, v evrsko posojilo, Šimnic odgovarja, da je vse odvisno od posameznikove odločitve, ali še vedno želi biti izpostavljen valutnemu tveganju. "Čeprav je Švica precej povezana z EU in bodo tečajni premiki neugodno vplivali na njihovo gospodarstvo, to lahko vodi v upad vrednosti franka, pa dolgoročno ne vidimo razlogov za ohranjanje izpostavljenosti do švicarskega franka. Treba se je torej vprašati, ali se pri najemu posojila, še posebej za stanovanje, želimo izpostavljati nepredvidljivemu nihanju valute," opozarja Altin analitik.