Pogodba o prenosu terjatev iz NLB predvidoma do konca leta

Metodologija stresnega testa in skrbnega pregleda jim ni znana v celoti, kar pa vedo, pa kaže na zelo zaostreno razumevanje slabih posojil.

Ni znano, kdaj bodo znani rezultati testov V Novi Ljubljanski banki (NLB) tako pravijo, da ne vedo niti tega, ali je pregled banke, ki ga izvajata družbi Deloitte in Oliver Wyman, že zaključen in kdaj natančno bodo rezultati objavljeni. Že nekaj časa se govori, da naj bi se skupni rezultati pregledov osmih bank objavili konec novembra ali v začetku decembra.

Tudi metodologija stresnega testa in skrbnega pregleda jim ni znana v celoti. Drobci, ki so jim znani, pa naj bi kazali na prelomno spremembo v razumevanju slabih posojil, kar je pomembno tudi z vidika podobnih pregledov sistemskih bank v območju evra, ki jih bo v naslednjih mesecih izvajala Evropska centralna banka. Slovenija je tako neke vrste preskus novega evropskega pristopa k ureditvi razmer v bančnem sistemu.

Ključno: kaj bo banka storila z novo plačanim kapitalom V banki pričakujejo zelo visoke številke pri ocenjenih slabih posojilih in posledičnih izgubah ter kapitalskih potrebah. V vsakem primeru pa v največji slovenski banki opozarjajo, da bo šlo pri teh številkah za izgube iz že vplačanega kapitala, ki je bil zaradi ustvarjenih negativnih poslovnih izidov v prejšnjih letih že oslabljen.

Kot ključno zgodbo zato v NLB izpostavljajo, kaj bo banka storila z novo vplačanim kapitalom. Njihova želja in cilj sta, da bo čez pet let ohranjen v enakem obsegu ali višji.

Glede ocenjene bruto vrednosti terjatev, ki naj bi se prenesle na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), v NLB pojasnjujejo, da se glede na poletne ocene ni bistveno spremenila in je pri okoli dveh milijard evrov.

Scenarij po objavi še ni znan Pogodba o prenosu med NLB, Banko Slovenije, DUTB in finančnim ministrstvom je v postopku operacionalizacije, v banki pa pričakujejo, da bo sklenjena do konca leta, s čimer bo prenos terjatev tudi vknjižen v bilancah. Sam prenos pa bo po ocenah trajal precej dlje časa, saj gre za zelo zapletene primere, zgodijo pa se lahko pravni zapleti ali pa banka vmes najde tržne rešitve za določene terjatve.

Glede scenarija po objavi rezultatov pregledov so v NLB redkobesedni, načrt, ki je usklajen z Banko Slovenije in državo, pa je usmerjen v zagotavljanje finančne stabilnosti. Načinov za dokapitalizacijo bank je več, izbira pa je po navedbah iz NLB stvar proračunske presoje države. Možen scenarij je tako tudi pretvorba državnih vlog v kapital.