OZS znova opozarja na negativne posledice deregulacije vstopa v dejavnost, med katerimi so ogrožanje zdravja in življenja ljudi, slabša kakovost obrtniških storitev in več dela na črno.
Državo pozivajo, naj pri odpiranju deregulacije vstopa v dejavnost prouči posledice spremenjene ureditve. "Spremembe uredbe o obrtnih dejavnostih predvidevajo, da bi se lahko s posameznimi dejavnostmi v prihodnosti lahko ukvarjali tudi tisti brez ustrezne strokovne ali poklicne usposobljenosti, število obrtnih dejavnosti pa bi se s 64 zmanjšalo na 21," so v sporočilu za javnost poudarili na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
"Ne zmanjšujemo sive ekonomije ali dela na črno"
Predlogi države, da se pri večini obrtnih dejavnosti za nosilca dejavnosti odpravi pogoj obvezne poklicne ali strokovne usposobljenosti, gredo po mnenju OZS v povsem napačno smer. "Z manj strokovnosti ne bomo zagotovili večje konkurenčnosti. S tem, ko se odpravi izobrazbeni pogoj za nosilca neke obrtne dejavnosti, ne prispevamo h konkurenčnosti podjetij niti ne zmanjšujemo sive ekonomije ali dela na črno," so pojasnili.
Nezanimanje mladih za poklicno izobraževanje
Odprava teh pogojev v preteklosti je po pojasnilih zbornice pokazala, da takšen ukrep ne prinaša nikakršnih učinkov. Ob tem so navedli, da se je pri zadnji odpravi zahtevane strokovne ali poklicne usposobljenosti s spremembo obrtnega zakona leta 2007 pokazalo, da se siva ekonomija ni zmanjšala, negativni učinki pa so vidni tudi pri poklicnem izobraževanju, saj so poklicne šole prazne, poklici manj spoštovani, obrtniške storitve pa manj kakovostne.
Ob predlaganih spremembah uredbe o obrtnih dejavnostih, kjer so za posamezne dejavnosti navedeni pogoji usposobljenosti za nosilce dejavnosti, ni predlagane zahtevane strokovne ali poklicne usposobljenosti za frizersko dejavnost, za peke in še marsikatero drugo tradicionalno obrtno dejavnost.
Zakaj se naša država ne zgleduje po sosednjih državah?
Na OZS se zato bojijo, da bo s takšnimi ukrepi država le še poslabšala ugled obrtnega poklica, poklicne šole bodo še bolj prazne, potrošniki pa nezadovoljni z nekakovostnimi obrtniškimi storitvami. "Zakaj se naša država ne zgleduje po sosednjih državah, kjer je poklicno izobraževanje močno integrirano v družbo, poklici spoštovani, zaposljivost med mladimi s poklicno šolo pa bistveno večja kot v Sloveniji," se sprašujejo v zbornici.
Na zbornici opozarjajo še, da bodo z deregulacijo vstopa v dejavnost lahko neizobraženi posamezniki izvajali nekatere dejavnosti, ki neposredno vplivajo na zdravje in življenje ljudi ter na njihovo premoženje in okolje (npr. področje živilstva, proizvodnja električnih in drugih naprav, frizerstvo, storitve pralnic in kemičnih čistilnic).
1
