Omerzel: Slovenija proučuje vse pravne možnosti glede Južnega toka

Med drugim sta govorila tudi o projektu Južni tok in implementaciji tretjega energetskega svežnja. Omerzel je dejal, da Slovenija proučuje vse pravne možnosti glede projekta Južni tok.

"EU si želi diverzifikacije virov" Omerzel je svoje prvo srečanje z Oettingerjem označil kot zelo pozitivno. Minister je komisarja prosil za njegovo videnje projekta gradnje plinovoda Južni tok, tudi dela, ki se nanaša na Slovenijo. "Komisar je dejal, da absolutno ne nasprotujejo Južnemu toku, nasprotno, EU si želi diverzifikacije virov," je dejal Omerzel.

Minister je poudaril, da se mu zdi projekt Južni tok glede na informacije, ki jih ima v tem trenutku, za Slovenijo zelo pomemben. "Konec koncev govorimo o investiciji, vredni dobro milijardo evrov," je dejal.

Oettinger je ministru svetoval, naj vse države, preko katerih naj bi tekel plinovod Južni tok, sedejo za skupno mizo, se skupaj pogovarjajo in hkrati upoštevajo zakonodajo, ki jo predpisuje EU.

Tretji energetski sveženj - gre za direktive, ki bi jih morale članice EU v nacionalno zakonodajo prenesti do marca 2011 - določa, da je treba prodajo oz. dobavo energentov ločiti od upravljanja z omrežjem in dostop do njega omogočiti tudi drugim ponudnikom.

Gazprom ne želi, da bi do Južnega toka dostopali tudi drugi proizvajalci plina Ruski plinski gigant Gazprom, ki prodaja tako plin kot tudi gradi plinovod Južni tok, temu ostro nasprotuje, saj ne želi, da bi do Južnega toka dostopali tudi drugi proizvajalci plina.

Omerzel in Oettinger nista govorila o možnosti, da bi Slovenija Evropsko komisijo zaprosila za izjemo oz. za to, da bi projekt Južni tok izključili iz te zakonodaje. "O tem še nismo govorili, za to je še prehitro," je dejal Omerzel.

Slovenija po besedah ministra zdaj proučuje vse pravne možnosti glede projekta Južni tok, o konkretnih predlogih Evropski komisiji pa je po njegovem še prezgodaj govoriti.

Celoten projekt je zdaj v fazi pripravljanja državnih prostorskih načrtov "Mi zdaj intenzivno proučujemo, kakšne pravne možnosti imamo glede umeščanja Južnega toka v Sloveniji. Upal bi si reči, da bomo imeli v roku enega meseca jasne usmeritve, v katero smer želi iti Slovenija," je dejal. Celoten projekt, tudi v drugih državah, ki sodelujejo pri projektu, je zdaj v fazi pripravljanja državnih prostorskih načrtov, je pojasnil minister.

Sogovornika sta govorila tudi o zamudi Slovenije pri implementaciji tretjega energetskega svežnja. Omerzel je komisarja obvestil, da ministrstvo za infrastrukturo in prostor pospešeno pripravlja krovni sistemski energetski zakon za celotno področje energetike v Sloveniji.

Oettinger se je strinjal, da je takšna odločitev novega ministra smiselna, mu izrazil podporo in Sloveniji hkrati ponudil potrebno strokovno podporo. Evropska komisija je zaradi zamude pri implementaciji omenjenih direktiv vložila tudi tožbo na Sodišče EU.

Druga pomembna točka, ki sta se je dotaknila sogovornika, je bila kolizija Nature 2000 in izkoriščanja obnovljivih virov energije. Komisar je ministru ponudil vso pomoč pri reševanju te problematike in mu zagotovil, da na tem področju že obstajajo primeri dobrih praks, ki so lahko koristna pomoč Sloveniji, da bo uspešno umestila energetske projekte v prostor. "Predvsem je tu pomembna srednja Sava," je dejal Omerzel.

Spregovorila sta tudi o terminalu v Žavljah. Omerzel je dejal, da "nas italijanska stran zelo ignorira", zato je komisarja prosil, naj jim pomaga organizirati tristranske pogovore. Komisar je ocenil, da je to prava pot, zato bo pomagal italijansko stran pritegniti za skupno mizo.