Okrevanje v EU: luč na koncu tunela ali kratkotrajno lažno upanje?

Evropski statistični urad Eurostat je pred dnevi objavil, da sta imela tako območje evra kot EU v letošnjem drugem četrtletju na ravni trimesečja 0,3-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Ugoden je zlasti podatek o gospodarski rasti v dveh največjih evrskih gospodarstvih – Nemčiji in Franciji. Ekonomisti svarijo pred evforijo Dežela galskih petelinov je z 0,5-odstotno rastjo izšla iz recesije, evropska gospodarska lokomotiva Nemčija pa je imela višjo rast, kot so pričakovali – 0,7 odstotka. Dobro so se odrezale tudi Češka, Finska, Velika Britanija, Litva in Latvija. Najvišjo rast BDP-ja pa so opazili na Portugalskem, in sicer 1,1-odstotno. Najrevnejša zahodnoevropska država je tako po dveh letih izšla iz recesije.

Da pa ti podatki niso razlog za evforijo, opozarjajo nemški ekonomisti v tedniku Manager Magazin, ki priporočajo zadržanost. Ne zgolj zadržan, celo črnogled je glavni svetovalec nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla Kai A. Konrad, saj pričakuje celo propad evroobmočja. Rešiti moramo Evropo, ne evra Svetuje izstop Nemčije in še drugih gospodarsko močnih držav iz evra, kar bi evro razvrednotilo in s tem južnoevropskim državam pomagalo okrepiti njihovo konkurenčnost. "Rešiti moramo Evropo, ne evra," poudarja Konrad v intervjuju za Die Welt.

Tudi Economist svari pred pretirano evforijo. Ugotavlja, da je letošnji avgust v primerjavi z letoma 2011 in 2012 v znamenju dobrih novic: konec recesije v evroobmočju, japonska rast v drugem četrtletju je 2,6-odstotna (kar je sicer manj od prvega četrtletja, ko je bila kar 3,8-odstotna), neuresničitev strahov o kitajskem gospodarskem upadu in ameriška gospodarska rast v drugem četrtletju, ta bo s predvidenimi 2,5 odstotka večja od napovedane 1,7-odstotne rasti.

ZDA – lokomotiva svetovnega gospodarstva Po mnenju Economista se lahko zgodi, da bo rast trajna le v ZDA, v Evropi ter na Japonskem in Kitajskem pa ne. V evroobmočju namreč banke še niso očiščene slabih posojil, prav tako še ni bilo odpisa dolgov najbolj zadolženih držav. Nejasnosti glede bančne unije imajo za posledico disfunkcionalen posojilni trg, zaradi česar podjetja na obrobju Evrope ne morejo dobiti posojil. Prihodnja svetovna gospodarska rast je tako precej odvisna od ZDA.

Kaj pa Slovenija? Po podatkih Statističnega urad RS (Surs) je bila stopnja rasti v prvem četrtletju ‒4,8 odstotka. Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) bo letos upad na koncu –1,9 odstotka. Podatki za drugo četrtletje bodo znani 30. avgusta.

Črnoglede napovedi za Slovenijo Tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde ni optimistična: julija je napovedala, da bosta Slovenija in Hrvaška edini vzhodnoevropski državi, ki bosta leta 2013 ostali v recesiji. Po mnenju ekonomista Mateja Lahovnika je zlasti nemška gospodarska rast zelo pozitivna novica za izvozni del slovenskega gospodarstva, a obenem poudarja, da vlada ni opravila vsega, kar bi morala: sanacija bančnega sistema je prepočasna, dvig DDV in znižanje plač v javnem sektorju sta povzročila upad kupne moči, proračunski primanjkljaj v prvih šestih mesecih znaša kar 1,3 milijarde evrov, tudi napoved kriznega davka je slaba novica za gospodarstvo.

Zaradi vseh teh napačnih potez se lahko zgodi, da se bo uresničila napoved Evropske komisije, da bo Slovenija poleg Grčija in Cipra ena od treh držav, ki se bodo s krčenjem gospodarstva spopadale tudi v letu 2014, opozarja Lahovnik.