Največje vprašanje evropske bančne unije je nadzor

Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je poudaril, da je namen evropske bančne unije, da bi bil evro stabilen. "Evro je v zelo kratkem obdobju od ustanovitve doživel dva nihaja – prvega po dobrem letu, in sicer septembra 2000, ko je z vrednosti 1,11 ameriškega dolarja padel na 0,84. Drugega pa pred tremi leti, ko se je zgodila Grčija in se je evro spustil na rojstno razmerje, na 1,18," pravi Arhar. Pojasnjuje, da je napovedana evropska bančna reforma tako rekoč nujna in prvi korak k fiskalni uniji evrskega območja, a obenem ponuja številna vprašanja in mnogo dilem. "Glavno vprašanje je, kako se bo izvajal nadzor, saj je pravila dokaj preprosto postaviti in zapisati," pravi Arhar in se sprašuje, kako se bo množica bank – teh je v EU-ju 6.180 – nadzirala z enega mesta. Po prepričanju Arharja je največje vprašanje, kako dejansko zmanjšati tveganje v bankah. Meni, da je treba realizacijo bančne reforme začeti kakor hitro se da, pri čemer je pomembna odločitev, ali se bodo odločili za strogo ločevanje med klasičnim in investicijskim bančništvom, kar naj bi na koncu tudi zmanjšalo tveganja. Pri tem se je vprašal, kakšen smisel bi sploh imela ločitev, saj se je v Sloveniji pokazalo, da so pri klasičnem bančništvu prisotna velika tveganja. Pomemben je reševalni sistem Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Capirolo je poudarila, da se bo nadzor centraliziral, po drugi strani pa bo pomembna tudi stopnja fiskalne unije, "vsaj dokler nimamo reševalnega sistema, ki je še vedno v domeni nacionalnih shem. Tako je težko zagotoviti učinkovitost takšnega sistema, ki jo je treba zahtevati. Težko je prenašati nacionalni nadzor nad skupnim." Petra Senkovič iz Evropske centralne banke pravi, da prioriteta enotnega bančnega sistema ostaja stabilnost cen. "Ob tem moram poudariti, da se v okviru nove bančne unije na ECB ne bodo prenesle vse, temveč le določene naloge. To pomeni, da bodo nacionalne centralne banke še naprej izvajale nadzor nad bankami," opozarja Senkovičeva. Sam nadzor bo premalo Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak meni, da sam nadzor nad bančnim sistemom ne bo spremenil nič. "Po mojem prepričanju je bolj kot nadzor bančne unije pomembna možnost, da lahko ta bančna unija intervenira s fiskalnimi sredstvi v bankah, ki bi se znašle v težavah. To bi bila prava pot do fiskalne unije, ki vključuje del transferne unije. A to bo politična stvar, kar bi lahko bilo problematično."