Torek, 26. 3. 2013, 6.54
4 leta, 5 mesecev
Matični odbor DZ znova potrdil novelo obrtnega zakona
Novela obrtnega zakona je podlaga za uvedbo prostovoljnega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer sicer ukinitvi obveznega članstva nasprotujejo.
Kot je uvodoma pojasnil državni svetnik Alojz Kovšca, sicer predsednik OZS, so po mnenju DS ključni argumenti za obvezno članstvo polna reprezentativnost, enakopravnosti pri koristih in bremenih, strokovna neodvisnost, zmožnost izgradnje potrebne materialno-kadrovske infrastrukture in zgodovinski vidik.
Spomnil je na odločitev gospodarskega ministrstva za predlog novele zakona - za to se je ministrstvo odločilo na podlagi aprila izvedenega referenduma zbornice o obliki članstva, za kar pa se je tedanje vodstvo OZS odločilo na podlagi zaveze v takratni koalicijski pogodbi; v njej je bilo zapisano, da se ohrani obvezno članstvo v zbornicah, v katerih se o tem izreče članstvo.
Ob tem je Kovšca tudi spomnil na spremembe pri zaostrovanju pogojev za veljavnost rezultata referenduma - za veljavnost na bi bila določena minimalna vsaj 35- oz. 40-odstotna udeležba.
OZS z novelo zakona ohranja svoj status pravne osebe javnega prava in ostaja reprezentativni predstavnik obrti, na novo je opredeljena definicija obrti, je naštel. Dodana so nova dodatna javna pooblastila OZS, s čimer se predvsem na področju čezmejnega opravljanja storitev zapolnjuje večletna pravna praznina, ki je tujim ponudnikom storitev omogočala opravljanje obrtne dejavnosti na slovenskem ozemlju brez izpolnjevanja kvalifikacijskih pogojev.
Zbornica bo še naprej izvajala številna javna pooblastila, vendar opravljanja tovrstnih storitev po Rožičevih pojasnilih ne bo smela pogojevati z obveznim članstvom v zbornici.
OZS se bo po novem lahko financirala tudi iz državnega proračuna, do česar po trenutno veljavnih predpisih ni upravičena.
Novela ureja tudi premoženje območnih obrtno-podjetniških zbornic, ki bi zaradi likvidnostnih težav prenehale delovati - kot zakonit prenos premoženja se določa le prenos na OZS, drugo območno obrtno-podjetniško zbornico ali lokalno skupnost ob pogoju, da se premoženje uporabi izključno za uresničevanje podpore obrtništvu in podjetništvu, je še dejal Rožič.
V razpravi, ki je sledila, je bilo iz vrst obrtnikov moč slišati očitke, da se pri spremembi mnenja o obliki članstva v zbornici izvaja političen salto mortale.
Rožič je očitke zavrnil in poudaril, da je v noveli zakona toliko dobrih stvari, da ga je vredno podpreti. Če je kdo spreminjaj mnenje, ga je predsednik zbornice, je dejal. Državnemu sekretarju se sicer zdi "izjemno nekorektno vladi ali poslancem očitati spreminjanje stališč".
Za potrditev novele obrtnega zakona je glasovalo 10 članov odbora, dva pa sta bila proti.