Mar davčna reforma res pomeni kazen za gospodarstvo in varčevalce?

Poleg gospodarstva, ki ga moti zlasti ukinjanje olajšav za raziskave in razvoj, bodo najbolj na udaru mali vlagatelji in varčevalci, na kar so opozorili tudi v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov. Ukinitev postopnega zniževanja davka na kapitalski dobiček je po njihovem jasen signal, da država ne podpira varčevanja v vzajemnih skladih, ki so primerni ravno za male vlagatelje.

Zakonodajalec bo moral rešiti tudi problem ustavne spornosti predloga, saj spremembe nikakor ne morejo posegati v že pridobljene pravice in delovati retroaktivno. Takšna rešitev namreč ne bi preživela ustavne presoje. Zato je pričakovati, da bo nova obdavčitev veljala zgolj za kapitalske dobičke, ustvarjene po sprejetju zakona. Če bo le ta seveda sprejet, ne nazadnje je kritike slišati tako iz finančnih institucij kot iz realnega gospodarstva.

"Predlog vlade bo prinesel zgolj zmedo pri obdavčevanju kapitalskih dobičkov fizičnih oseb," je prepričan Izidor Jerman, direktor naložb v Alpen Investu. Enotna 25-odstotna davčna stopnja – ne glede na čas imetništva – je morda videti kot preprosta rešitev, vendar bo za posamezne varčevalce in vlagatelje še manj razumljiva kot trenutna ureditev. Prav lahko se zgodi, da bomo morali višino davka računati v treh delih: pred 2006, med 2006 in 2016 ter po tem. Kaos bo tako popoln.

Zaviranje kapitalskega trga

"Iz vidika kapitalskih trgov je reforma izredno nerazvojna, ljudje pa bodo prisiljeni iskati alternative in seliti kapital v tujino," dodaja Jerman. V družbi, ki ji je strokovna revija Capital Finance International (CFI.co) podelila nagrado za najboljšo družbo za upravljanje v Jugovzhodni Evropi leta 2015, še opozarjajo, da se z ukrepi zavira razvoj kapitalskega trga, ki je osnova za pridobivanje investicij. "Z zaviranjem kapitalskega trga bo tudi bistveno težje izpeljati pokojninsko reformo, saj bodo družbe sredstva nakazale na tuje kapitalske trge in na ta način še dodatno povzročile odliv kapitala iz Slovenije," razloži Jerman. "Temu smo bili priča že ob prvi Mramorjevi reformi leta 2004, očitno se v desetletju nismo naučili ničesar," je sklenil.

Alternative

Alternativa vladnemu predlogu je po mnenju Izidorja Jermana liberalizacija na kapitalskih trgih in ustvarjanje privlačnega davčnega okolja, ki bi v Slovenijo privabil dodaten kapital. Ta kapital bi se porabil za razdolževanje in podjetja bi nato lahko z zdravimi financami od bank najemala posojila za povečanje proizvodnje in storitev. Posledično bi se povečali prihodki in zaposlenost, razbremenil bi se proračun, država pa bi postala konkurenčnejša.

Z napovedanimi ukrepi se po mnenju gospodarstvenikov kaznuje ravno tista podjetja, ki veliko vlagajo v R&R, ta pa so gibalo razvoja domačega gospodarstva. Zato čudi tak mačehovski odnos države, ki bi vendarle morala prepoznati potrebo po spodbujanju teh podjetij, kot bi morala prepoznati potrebo, da spodbuja varčevanje. Že omenjene težave pri vpeljavi dolgoročno vzdržnega pokojninskega sistema so jasno sporočilo, da bomo za varno starost morali delno poskrbeti sami. Ne le zase, tudi za finančno varnost svojih otrok lahko poskrbimo zgolj z varčevanjem. Zato čudi odnos države, ki dolgoročnim varčevalcem v vzajemnih skladih nalaga višje dajatve in jih enači s špekulanti. Veljavni sistem obdavčitve kapitalskih dobičkov, kjer velja drseča lestvica od 25 do 0 odstotkov, odvisno od tega, koliko časa je bil nekdo lastnik naložbe, je namreč spodbujal odgovornost in dolgoročno varčevanje. Tiste, ki varčujejo v vzajemnih skladih, bi s sprejetjem reforme čakala palica. Razen če bo država delovala modro in prisluhnila gospodarstvu, varčevalcem …