Torek, 16. 4. 2019, 19.13
5 let, 7 mesecev
Litostroj odpustil 102 delavca #video
Privatizacija podjetja Litostroj je povzročila pešanje njegove gospodarske moči. Od čeških lastnikov sta po naših informacijah v teh dneh odpoved pogodbe o zaposlitvi dobila 102 delavca. Vzrok naj bi bil v zmanjšanju obsega naročil in slabih razmerah v dejavnosti. Podjetje se namerava specializirati za proizvodnjo turbin z visoko dodano vrednostjo. Odpuščanja pa naj bi se še nadaljevala.
Podjetje Litostroj je bilo nekoč spomenik modernizacije Jugoslavije. Za gradnjo tovarne in delavskega naselja so mobilizirali množice ljudi, udarnike, prostovoljne mladinske brigade, nemške vojne ujetnike in politične zapornike. Več tisoč ljudi je imelo zaposlitev.
V Litostroju so se začeli prvi koraki k demokratizaciji Slovenije
Podjetje je imelo pomembno gospodarsko, družbeno in politično težo. Svoje izdelke in znanje je izvažalo po vsem svetu. Z znamenito stavko leta 1987 pa so se v njem začeli tudi prvi koraki k demokratizaciji Slovenije. Vodja takratne stavke je bil France Tomšič, prvi predsednik stranke SDS, ki je bil v Litostroju vodja projektov. Pet tisoč delavcev Litostroja mu je sledilo. Kako velik korak je za Slovenijo pomenila ta stavka in kako vidijo današnje razmere v Litostroju, je novinarka Planeta Lea Majcen vprašala nekaj Tomšičevih sopotnikov.
Nekoč državni Litostroj so za 20 milijonov kupili Čehi, svetovno znani proizvajalec turbin in opreme za hidroelektrarne pa je zdaj odpustil tretjino delavcev. Med razlogi za tako velik kadrovski rez naj bi bili zmanjšan obseg naročil in slabe razmere v dejavnosti. Pa čeprav je direktor Marko Tandler še pred dvema letoma zatrjeval, da je podjetje stabilno.
Grims: Takrat se je začel lomiti enopartijski sistem
Da so delavci v tej tovarni jekleni ljudje z železno voljo, so pokazali že pred 30 leti. "Sam štrajk Litostroja je stvar zgodovine, takrat se je začel lomiti enopartijski sistem," je ob tem povedal poslanec SDS Branko Grims.
Rupel: Tomšič je bil pravi delavski voditelj
Organizator protesta, na katerem se je zbralo pet tisoč ljudi, je bil France Tomšič. "Tomšič je bil pa pravi delavski voditelj, nekdo, ki je vodil štrajk, nekdo, ki je vplival na množico zaposlenih," je dodal Dimitrij Rupel, ustanovitelj stranke SDZ.
S sindikatom do alternative
To pa so bili tudi prvi koraki k demokraciji. "Sindikati se zmeraj borijo za plače, za boljše pogoje ... Tomšič pa je spoznal, da brez spremembe političnega sistema ne bo spremembe na bolje," je povedal Andrej Magajna, soustanovitelj SDZS. Ker je bilo ustanavljanje političnih strank v Jugoslaviji prepovedano, so morali iskati druge poti. "In prek sindikatov, drugih društev, kulture je bilo mogoče vnašati alternativne politične ideje," je razložil Magajna.
Nad današnjim položajem nista navdušena ne Magajna ne Rupel. Zadnji za neuspeh krivi predvsem vodstvo. "Bil bi potreben kakšen France Tomšič, da bi udaril po mizi oziroma poskušal narediti kaj dobrega," je dejal Rupel.
Vodstvo obljublja, da bo proizvodnja ostala v Sloveniji
Sindikat pred kamero ni želel, saj so, kot pravijo, z vodstvom Litostroja podpisali dogovor, da izjav, dokler se ne konča reorganizacija, ne dajejo. Iz Litostroja sporočajo, da organizacija dela izpred 30 let preprosto ni konkurenčna, obljubljajo pa, da proizvodnja ostaja v Sloveniji.