Nedelja,
17. 4. 2011,
9.11

Osveženo pred

2 leti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

IMF dokapitalizacija

Nedelja, 17. 4. 2011, 9.11

2 leti

Križanič v Washingtonu tudi o dokapitalizaciji slovenskih bank

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Minister za finance Franc Križanič je ob robu spomladanskih srečanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke med drugim govoril tudi o dokapitalizaciji slovenskih bank.

Križanič se je med drugim srečal z direktorico Združenja bank za finance in trgovino v Mednarodnem finančnem združenju (BAFT-IFTA) Donno Alexander in jo seznanil s pripravo nove strategije finančnega sektorja, ki predvideva modernizacijo lastniških struktur.

Pohvalili izvozno usmerjenost Slovenije BAFT-IFTA je globalna mreža bank, ki združuje vodilne bankirje in finančne strokovnjake po svetu. Minister je prav tako nadaljeval s pogovori z enim od ameriških think tankom, ki so se začeli na Poslovnem mostu ZDA-Slovenija prejšnji teden v Ljubljani. Cilj pogovora je bil predstaviti Slovenijo kot odprto in za tuje investitorje privlačno državo.

Poleg tega je minister opravil številne sestanke, med drugim z direktorjem oddelka EU pri IMF Antonio Borgesom ter namestnikom Juhaom Kähkönenom. Minister je sporočil, da so sodelujoči po predstavitvi makroekonomske slike Slovenije pohvalili izvozno usmerjenost Slovenije in posledično zmanjšanje zunanjetrgovinskega primanjkljaja, rast varčevanja in likvidnost bank.

Slovenijo so opozorili na nujnost pravočasne implementacije pokojninske reforme in jo spodbudili, da še naprej pozorno spremlja kapitalsko ustreznost bank. O bankah in njihovih kapitalskih potrebah je tekel pogovor tudi z vodjo misije IMF za Slovenijo Antonio Spilimbergom. Minister ga je obvestil, da se končuje dokapitalizacija druge največje banke in da se pripravlja nova strategija finančnega sistema.

Konkretni pogovori o kapitalski pomoči slovenskim podjetjem in PDP so potekali s podpredsednikom Mednarodne finančne korporacije (IFC), pristojnim za Azijo, vzhodno Evropo in Bližnji vzhod ter sever Afrike Rashadom Kaldanyjem. Minister se je srečal še s Konstantinom Huberjem in Willyjem Kiekensom, izvršnima direktorjema konstituence, v kateri sodeluje Slovenija. Beseda je tekla o napredku pri izvajanju notranjih strukturnih reform, politikah Svetovne banke, podpori državam in implementaciji projektov.

Sredi marca je Slovenijo obiskala misija IMF in podala nekaj ocen. Minister za finance se z ocenami IMF strinja in pravi, da so poštene. Prav tako se strinja s priporočili o potrebnosti izvajanja strukturnih reform in nujnosti njihove implementacije. Med reformami, ki se jih IMF dotika, najbolj izstopa pokojninska, saj bi morebiten neuspeh reforme močno prizadel konkurenčnost Slovenije in njeno gospodarsko rast. IMF je prepričan, da lahko le uspešno izvedene strukturne reforme Slovenijo pripeljejo na val rasti, ki smo mu bili priča pred krizo.

Sodelovanje ostaja ključna komponenta uspeha Na vprašanje o tem, kateri so največji globalni izzivi, o katerih teče beseda te dni v Washingtonu, je minister odgovoril, da je zagotovo najbolj skrb vzbujajoča rast cen hrane, ki najbolj prizadeva najmanj razvite države, in rast cen drugih surovin, s poudarkom na nafti, ki lahko upočasnijo že tako relativno počasno gospodarsko rast razvitih držav in povečajo inflacijske pritiske.

Brezposelnost ostaja med nerešenimi globalnimi prioritetami. Na vrhu agende so tudi fiskalna konsolidacija, sanacija in krepitev bančnih sistemov, oživitev omrtvičenega nepremičninskega trga na zahodni polobli in možnost nastanka novih nepremičninskih balonov na vzhodni. Sodelovanje ostaja ključna komponenta uspeha.

Minister meni, da globalna kriza počasi pojenjuje, kar pa nikakor ne bi smel biti izgovor, da pojenjajo tudi prizadevanja za nadaljevanje reform svetovnega finančnega trga. "Zavedanje o potrebnosti reform je še vedno prisotno, dodatna volja, zagon in elan pa izhajajo iz globalnega sodelovanja. Nihče si ne želi še ene slabe globalne izkušnje, saj je bolečina še močno prisotna," je za STA menil minister Križanič.

Na spomladanskih srečanjih so se pojavile tudi ideje o uvedbi davka na finančne transakcije, ki bi ga uporabili za potrebe razvoja držav v razvoju. "Davek je smiseln, če bo sprejet najmanj na nivoju EU, še bolje pa, če bi bil uveden globalno. Slovenija je prepričana, da pomoč pri razvoju ne more biti vezana oz. odvisna od določenega proračunskega prihodka, zato naj se še naprej financira iz integralnih sredstev," je menil minister.