Sreda,
16. 6. 2021,
14.00

Osveženo pred

3 leta, 5 mesecev

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

PR članek AmCham Slovenija

Sreda, 16. 6. 2021, 14.00

3 leta, 5 mesecev

Ko imaš izjemne ideje in visoke cilje, je pomembno, da si obdan z ljudmi, ki verjamejo vate

Oglasno sporočilo

Predstavljamo pet superfinalistov za izbor AmCham top potencial leta 2021.

AmCham | Foto:

Nina Klemenčič, Dajana Janjatović, Milan Grašič, Tjaša Smrdel in Maja Šipek. Pet posameznikov, ki izstopajo in poosebljajo vrednote liderjev naslednje generacije, ki se ne ustrašijo izzivov, saj je vsak izziv priložnost, da se naučijo nekaj novega.

Udeleženci 11. generacije AmCham Young Professionals, ki je bila v marsičem unikatna in drugačna, se niso ustrašili izzivov, med seboj pa si podajajo pogum in entuziazem, da lahko vsak izmed njih in vsi skupaj dosežejo več, kot bi sicer. Delijo toplino in iskrenost ter dajejo upanje, da bodo s skupnimi močmi in prepletanjem znanj iz različnih področij premikali meje mogočega.

Eden izmed njih bo 17. junija 2020 postal AmCham top potencial leta in tako glas generacije, ki nam bo s široko odprtimi očmi za svet okoli sebe zagotovo pokazala pot naprej.

Nina Klemenčič

Nina Klemenčič | Foto: Nina Klemenčič Nina Klemenčič je projektna vodja v podjetju Celtra in strastna popotnica, ki je pri svojih 28 letih obiskala že več kot 100 držav sveta. Pravi, da je vsaka država svet zase, a hkrati del sveta, enega samega, in da so ji potovanja dala širino. "Obiskala sem najbogatejše in najrevnejše države, bila nekaj dni v eni od bolnic v Indiji, v najdražjih hotelih in pod milim nebom v viseči mreži in razlike so nepredstavljivo velike," pove Nina, a doda, da se ob tem vsakič znova zaveš, da obstaja nešteto načinov za dosego enega cilja, kjer si na koncu vsi, ne glede na raso, nacionalnost, vero, spol, ... želimo isto - živeti srečno, zdravo in v miru.

Pravi, da je radovedna oseba, ki si prizadeva živeti polno življenje, izkoristiti vsak dan ter izbrati najboljšo različico sebe in temu primerna ravnanja. "Hodim po svetu z odprtimi očmi in ostajam zvesta sebi. Najbrž me označuje moja zvedavost in z njo povezano vseživljenjsko učenje, optimizem in obilica energije. Hitro se adaptiram na nove okoliščine in v tem celo uživam," pripoveduje Nina in ob tem doda, da si nikoli ne želi biti na cilju, saj si znova in znova postavlja dolgoročne cilje. "Cilji se spreminjajo, ko enega dosežem, imam že drugega. Vedno je priložnost, da še kaj prispevaš/se naučiš/izboljšaš - pri sebi, v družbi, v službi, in v odnosu do okolja," je prepričana Nina.

Kako bi se morali po Nininem mnenju pripraviti na jutri? "Morali bi bolj razmisliti, kakšna znanja in veščine bodo uporabne v svetu, ki se bo spreminjal še hitreje, kot se današnji. Zmožnost hitrega učenja in prilagajanje na trenutne razmere, sposobnost razlikovanja med pomembnimi in nepomembnimi informacijami, med kredibilnimi in nekredibilnimi, ohranjanje koncentracije, čustvena stabilnost in socialna inteligenca, to so veščine, ki se mi zdijo ključnega pomena. Hkrati pa ne smemo pozabiti na osnove - skrb za svoje zdravje in zdravje planeta," je prepričana Nina, ki dodaja še, da so spremembe naša stalnica, hitrost prilagajanja pa konkurenčna prednost.

Dajana Janjatović

Dajana Janjatović | Foto: Dajana Janjatović Doktorica znanosti, ki je trenutno zaposlena v Odvetniški pisarni Rogl, kot svojo najpomembnejšo vrednoto izpostavlja osebno integriteto. "Stremim k temu, da v okviru svoje karierne poti (so)ustvarjam in sem del poslovnega okolja, ki vsakemu posamezniku omogoča, da ostane zvest samemu sebi ter v največji meri razvije svoj potencial," pove Dajana, ki se je v svoji doktorski dizertaciji ukvarjala z zaščito otrok žrtev kaznivih dejanj in zmanjševanjem negativnih posledic njihove udeležbe v kazenskem postopku.

Dajana je tudi umetniška duša, po njenem mnenju se pravo in umetnost že od nekdaj stikata in prepletata. "Pravo se z umetnostjo ukvarja na področju avtorskega prava, medtem ko je diskurz o zločinu in kazni ter dobremu in zlu predmet številnih umetniških del. Tudi samo pravo lahko dojemamo kot vrsto umetnosti – umetnost dobrega in pravičnega, so rekli v Starem Rimu," pove Dajana. Ob tem doda, da velja prepričanje, da imajo pravniki bolj razvito levo možgansko hemisfero, saj si brez govornih in analitičnih sposobnosti ter sposobnosti logičnega sklepanja težko predstavljamo dobrega pravnika, a potrebuje pravnik pri iskanju rešitev za probleme tudi pravo mero inovativnosti in sposobnosti konceptualnega razmišljanja.

Tudi Dajana se strinja, da živimo v neobičajnem času, ki nas je veliko naučil. "Trenutna globalna situacija nas je naučila, da smo ljudje socialna bitja in da potrebujemo stike s soljudmi. Naša prihodnost bo v fleksibilnosti, digitalizaciji in hibridnih načinih dela, voditelji bodo imeli priložnost redefinirati naravo in organizacijo dela ter odnose z zaposlenimi," je prepričana Dajana. Kot dobre vodje vidi tiste, ki tudi sami aktivno delajo na lastnem razvoju in s tem dajejo dober zgled zaposlenim, so empatični, znajo prepoznati potencial zaposlenih in jih ustrezno motivirati ter skrbijo tudi za ohranjanje ločnice med poslovnim in zasebnim življenjem.

Milan Grašič

Milan Grašič | Foto: Milan Grašič Milan Grašič je v podjetju Knauf Insulation zaposlen kot projektni vodja za inovativnost, zase pa pravi, da se do ljudi obnaša tako, kot želi, da se drugi obnašajo do njega ter da počne le stvari, ki njegovemu življenju dajejo pomen. Ima kodeks načel, od katerih ne odstopa, za seboj pa si želi pustiti generacijsko psihološko, okoljsko in ekonomsko bogastvo, ki bo omogočilo boljše izhodišče v življenju njegovim potencialnim potomcem, ljudem okoli njega in družbi na splošno.

Svojo korporativno kariero in podjetniško žilico Milan združuje na svojem trenutnem delovnem mestu, ki povezuje dve močni komponenti inovativnosti in dela z ljudmi. "Inovativnost mi omogoča osebno svobodo in kreativnost, ki jo potrebujem pri svojem delu, da generiram ideje, ki se na prvi pogled morda zdijo (pre)drzne. Sodelovati s strankami, razvijati ideje in jih spraviti v realnost je poezija, ki se tu pa tam tudi ne izpoje, kot bi hotel. Je pa prav poseben občutek, ko razviješ inovativen produkt, ki se uspešno prodaja leta in leta. V prostem času ustvarjam svojo mini podjetniško zgodbo preko dizajniranja namiznih iger, ki jih imam namen lansirati na spletni platformi Kickstarter," pove Milan.

Za voditelje prihodnosti Milan pravi, da bi se morali osredotočiti na medgeneracijsko povezovanje, saj se v delovnih okoljih trenutno srečujejo štiri različne generacije - "Baby Boomerji", generacija x, milenijci in generacija z. "Gre za štiri zelo različne generacije, predvsem s stališča vzgoje, pogojev, v katerih se je odraščalo, navadah, vrednotah in tudi kulturi, dobri voditelji pa bodo morali znati povezati poslovno in vseživljenjsko znanje, ki ga imata starejši generaciji, z zagonom in norimi idejami mlajših dveh generacij, ki sta že bolj digitalno usmerjeni," pripoveduje Milan, ki si želi simbioze in sobivanja vseh generacij, saj bo le to pomenilo napredek družbe.

Tjaša Smrdel

amcham | Foto: Tjaša Smrdel je zaposlena kot koordinatorka izobraževanja v podjetju LanguageSitter, sicer pa velika ljubiteljica jezikov. Prepričana je, da je učenje tujih jezikov zelo dobra mentalna telovadba, ki se je lahko lotimo v vseh obdobjih življenja. "Večjezični ljudje naj bi imeli po raziskavah boljšo koncentracijo in boljše kognitivne funkcije v starosti, znanje tujih jezikov pa naj bi pomagalo tudi pri zamiku demence," pove Tjaša, ki ji v življenju veliko pomeni tudi zdravje v najširšem in najožjem pomenu besede, torej skrb za zdravo telo, um in okolje. Vesela je, da se je predvsem v zadnjem letu začelo več govoriti o pomenu mentalnega zdravja, saj je enako pomembno kot naše fizično zdravje, brišejo pa se tudi tabuji okoli psihičnih bolezni in stisk.

Tjaša se zavzema tudi za ustvarjanje zdravega poslovnega okolja tako v svojem podjetju kot tudi širše. "Ker v službi preživimo vsaj polovico svojega življenja, je res pomembno, da se tam dobro počutimo. Zdravo delovno okolje predstavlja spodbuden prostor, ki ponuja možnost za rast, pri tem pa ne gre brez dobrih odnosov v ekipi in tega, da ima vsak posameznik željo po učenju in je odprt za predloge," je prepričana Tjaša, ki ob tem doda še, da so zadovoljni in motivirani zaposleni ključ do uspeha.

Sicer pa je Tjaša strastna plesalka, saj ples predstavlja velik del njenega življenja. "Ples me je naučil mnogo stvari, med drugim vztrajnosti, potrpežljivosti in zaupanja vase, občutka, ko se telo poveže z glasbo, pa se ne da opisati, lahko se ga samo začuti," pripoveduje Tjaša. Prepričana je, da ne obstaja univerzalni ples, ki bi odražal ritem življenja nasploh, saj ima vsak človek svoj ritem.

Maja Šipek

amcham | Foto: Odvetnica v Odvetniški pisarni CMS REICH-ROHRWIG HAINZ zase pravi, da je oseba, ki življenje vidi kot ustvarjanje. "Bistva ne vidim v individualnih dejanjih, ampak v tem, kako se ta dejanja povežejo in oblikujejo tvojo pot in tebe kot osebo. V življenju skušam pustiti nek svoj pečat, oblikovati svojo zgodbo, ki bi bila čim bolj drugačna od vseh ostalih. Če želiš odkriti še neodkrito, moraš iti tja, kjer še nihče ni bil. To pa je tudi pot v napredek," je prepričana Maja Šipek, ki uživa v svojem poklicu in upa, da mu daje tudi pečat.

Zanjo je pravo zelo ustvarjalen poklic, saj gre za umetnost besede in argumentacije. "Predpisi imajo ambiciozen cilj, da z nekimi splošnimi formulacijami zajamejo vsa razmerja, ki se lahko pojavijo v našem vsakdanu. Na drugi strani pa je vsako medčloveško razmerje drugačno, s svojimi razlogi in cilji. Mislim, da se dober pravnik nikoli ne sme ustaviti pri ugotovitvi, da se neka situacija ujema z zakonsko dikcijo in na to avtomatično aplicirati predpisane posledice. Vedno se je treba spraševati, kaj je cilj nekega pravila, kaj je njegov namen in ali se neka dejanska situacija s tem ujema. Če se ne, menim, da je potrebno pravilo interpretirati tako, da je dosežen njegov namen, ne pa spoštovana njegova črka," pripoveduje Maja. 

Maja je prepričana tudi, da je za posameznika pomembno, da redno zahaja iz svoje cone udobja, saj lahko le tako odkrije nove stvari, se preizkusi v novih vlogah in iz teh izkušenj črpa pozitivne spremembe. "Pandemija je bila dober pokazatelj, kaj se zgodi, ko ljudi premakneš iz ustaljenih tirnic. V enem letu smo uspeli doseči tehnični napredek, za katerega bi sicer verjetno potrebovali nekaj let, način razmišljanja smo obrnili proti prihodnosti, se začeli zavedati, da vsega ne moremo imeti pod nadzorom, sprejeli smo fleksibilne oblike dela. Prepričana sem, da bo naša družba po pandemiji močnejša, vzdržljivejša in bolj pripravljena na izzive prihodnosti," je prepričana Maja.

AmCham | Foto:


Naročnik oglasnega sporočila je AmCham.