Davčne oaze drugi dom slovenskih kriptopodjetij

Slovenija velja za eno vodilnih držav pri uvajanju tehnologije veriženja blokov (angl. blockchain). Medtem ko je državo zajela kriptomrzlica in so Slovenci v želji po hitrem zaslužku vlagali prihranke v bitcoin in druge kriptovalute, se je na to področje podalo veliko število podjetnikov.

Izkoristili so val evforije ter doma in v tujini zbrali na milijone evrov zagonskega denarja za razvoj svojih digitalnih rešitev. Samo v zadnjih dveh letih so njihovi start-upi prek javnih ponudb žetonov (ICO) zbrali skoraj 200 milijonov evrov.

Nekatere domače projekte, kot sta Viberate in InsurePal, je opazila in jih kot najbolj perspektivne označila tudi globalna skupnost. Njihova vrednost se že danes meri v več deset milijonih evrov.

Podjetjem, ki razvijajo tehnologijo blockchain, je ogromno pozornosti namenila tudi odhajajoča vlada. Aprila letos je celo sodelovala pri organizaciji prvega evropskega vrha blockchain. Že prej je Miro Cerar dejal, da bodo "pripravili ustrezne pravne okvire ter zgodbo razvijali naprej".

Novice Ali bo svet letos spet zajela kriptomrzlica?

Kakšne so koristi od razcveta kriptopodjetij?

Kljub navdušenju javnosti in visokoletečim besedam politikov je veliko vprašanje, kakšne koristi ima Slovenija od razcveta domačih kriptopodjetij in skokovite rasti njihove vrednosti.

Po pregledu poslovanja nekaterih najvidnejših slovenskih kriptopodjetij smo ugotovili:

1) večina podjetij v lanskem letu ni ustvarila omembe vrednih prihodkov, saj se za zdaj še ukvarja z razvojem rešitev ali iskanjem prihodkov,

2) najuspešnejši projekti, ki imajo tudi po več deset zaposlenih, so se že preselili v davčne oaze in svetovna finančna središča, v Sloveniji so sedež obdržala večinoma manjša podjetja,

3) prek javne prodaje žetonov so zbrali več deset milijonov evrov zagonskega denarja, vendar to (še) ni razvidno v njihovih bilancah,

4) v vseh podjetjih, tudi če nimajo sedeža v Sloveniji, zagotavljajo, da davke plačujejo pri nas.

Velikani in palčki

Katera slovenska kriptopodjetja ustvarjajo največ prihodkov, ni mogoče ugotoviti, saj nimajo javno dostopnih letnih poročil in ne razkrivajo svojih poslovnih rezultatov.

Nejc Kodrič in Damijan Merlak Foto: Planet TV / YouTube Daleč pred vsemi je nedvomno Bitstamp, največja evropska menjalnica virtualnih valut, ki sta jo leta 2011 v Kranju ustanovila Nejc Kodrič in Damijan Merlak, pozneje pa sedež preselila v London.

Koliko prometa ustvarja, uradno ni znano. Na časniku Finance pa so glede na število sklenjenih poslov in povprečno provizijo, ki jo na Bitstampu zaračunavajo, izračunali, da so prihodki podjetja v minulih 12 mesecih znašali od 150 do 200 milijonov dolarjev.

Neprimerljivo manj so jih ustvarili v podjetju NiceHash, ki se ukvarja z rudarjenjem kriptovalut in je bilo konec lanskega leta tarča hekerskega napada, v katerem so jim ukradli bitcoine v vrednosti 56 milijonov evrov. Lani so dosegli 6,8 milijona evrov prihodkov in nekaj deset tisoč evrov dobička.

Uroš Umek Foto: STA , Veliko manj, dober milijon evrov prihodkov je ustvaril Viberate, slovenski glasbeni start-up, ki se na glasbenem zemljevidu ponaša z največjo bazo glasbenikov in glasbenih dogodkov na svetu. Med ustanovitelji je eden najuspešnejših slovenskih didžejev Uroš Umek.

V letošnjem letu je pričakovati še boljše rezultate, saj so septembra lani z izdajo žetonov v manj kot petih minutah zbrali več kot deset milijonov dolarjev.

Med tistimi, za katere je mogoče pridobiti podatke o poslovanju, so še manjša podjetja Eligma, Futourist, Spartan Solutions, OriginTrail, Netis, 45HC in DataFund. Nekatera od njih šele začenjajo. Eligma bo konec letošnjega leta zagnala testno (beta) verzijo svoje platforme.

Novice Fantomska kriptovaluta: kaj skrivajo v Sloveniji dobro znani Avstrijci?

Kdo je izbral davčne oaze?

Najbolj znani domači projekti Hive Project, InsurePal, Iconomi, SportyCo in Cofound.it so medtem skriti očem, saj imajo podjetja registrirana v tujih državah, nekateri celo v davčnih oazah.

Ekipa podjetja Insurepal Foto: Insurepal/Arhiv podjetja Ekipe, ki razvijajo projekte InsurePal, SportyCo in Bitstamp, so izbrale London oziroma Veliko Britanijo. V Hive Project in Cofound.it so odprli podjetji na Britanskih deviških otokih, Iconomi pa je konec lanskega leta sedež s Karibov preselil na evropsko Malto.

"Ustvarjamo globalno platformo ter s tem globalno zgodbo. Za njo trenutno stoji 50 predanih in izjemno sposobnih ljudi, ki prihajajo iz različnih držav iz celotnega sveta," so pojasnili v Iconomiju. Dodali so, da v Sloveniji poteka del poslovanja, ki se nanaša na tehnične vidike razvoja in delovanja njihove platforme.

Kljub vsemu vsi, tudi tisti s podjetji v tujini, poudarjajo: "Davke plačujemo v Sloveniji." Izpostavljajo predvsem zaposlene, za katere plačujejo vse davke ter prispevke. Kolikšne, ne navajajo.

Novice Razkrivamo, kateri Slovenci so vpleteni v sumljivo kriptovaluto

Zakaj poslujejo izključno v Sloveniji

Edini od velikih, ki posluje izključno v Sloveniji, je Viberate.

"V celoti poslujemo v Sloveniji, saj menimo, da imamo pri nas najvišjo kakovost življenja in najboljši kader. Imamo izkušnjo z delom v Silicijevi dolini, ampak smo veseli, da smo sprejeli odločitev, da celotno podjetje obdržimo doma. Trenutno imamo 65 redno zaposlenih sodelavcev," je za Siol.net povedal Vasja Veber iz Viberata.

Jure Soklič, Hive Project Foto: STA , "Slovenija davčno ni najugodnejše okolje za start-upe, moramo pa vseeno vzeti v zakup celoten strošek poslovanja, in če vračunamo še dejstvo, da so življenjski stroški pri nas mnogo nižji kot v razvitih zahodnih državah, stanje niti ni tako slabo," je dodal.

Da je Slovenija odlično delovno okolje, ugotavljajo tudi v podjetju Futourist, kjer razvijajo platformo za ocenjevanje lokacij, ki naj bi bila boljša od spletnega velikana TripAdvisor. V Sloveniji imajo trenutno zaposlenih sedem ljudi, sodelujejo pa tudi z razvojniki iz Evrope in Azije.

Nujnost odhoda v tujino in neposlušnost države

Sogovorniki v en glas opozarjajo, da bodo poslovanje slej ko prej morali preseliti tudi izven Slovenije. Eni zato, da bodo poenostavili poslovanje na tujih trgih, drugi pa zato, da bodo pripravili teren za vstop tujih skladov tveganega kapitala v lastniško strukturo.

"Žal je tako, da Slovenija zaradi birokracije (in malo tudi zaradi neupravičeno slabšega ugleda) za ameriške sklade ni sprejemljiva za direktne investicije v start-upe, zato smo prisiljeni ob prejetju investicije vsaj del podjetja in vse avtorske pravice seliti v ZDA," je povedal Veber.

Vasja Veber, Viberate Foto: LinkedIn To stanje si aktivno prizadevajo spremeniti tudi tako, da svetujejo pristojnim državnim organom, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi start-upi lahko ostali doma.

Država bi morala bolj aktivno in inovativno pristopiti k spodbujanju tehnološkega okolja pri nas, med drugim z davčnimi ugodnostmi za mlada podjetja ter tiste, ki vanje investirajo. Spremembe bi se zagotovo poznale dolgoročno, meni Veber. Manj bi bilo bega v tujino in podjetja bi po preboju hitro v proračun plačala toliko davkov, da bi se državi to pod črto gotovo izplačalo.

Toda medtem ko ministri in vlada trepljajo podjetnike in jim obljubljajo spremembe pravnih okvirov in izboljšanje poslovnega okolja, se v ozadju zadeve premikajo bolj počasi.

Novice Kriptosvet in Slovenija: so nam naredili veliko krivico?