Kdo bo odplačal Darsov avtocestni dolg?

Bodo slovenske avtoceste dobile novega upravljavca, ki bo morda tudi zvišal cestnine? S tem zimzelenim vprašanjem, ki je še vedno brez odgovora, se je in se vse bolj ukvarja politika tudi ali zlasti zaradi krize in precej prazne blagajne državne avtocestne družbe. Prihajajo leta, ko bo moral Dars in njegov edini lastnik, država torej, končno najti rešitev in sprejeti odločitev kako naprej. Cestninskega denarja je preprosto premalo, obroki poplačila avtocestnega dolga pa bodo vse višji in višji kar je konec koncev že dolgo kristalno jasno... Letos precej manj prodanih letnih vinjet Promet na slovenskih avtocestah in hitrih cestah se zaradi krize v Sloveniji in Evropi zmanjšuje, rezultat je manj prodanih letnih vinjet in manj obračunanih cestnin tovornjakom. Do konca oktobra letos jih je Dars prodal 803.283 letnih vinjet ali skoraj enaintrideset tisoč manj (30.443) oziroma 3,65 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. S cestninami je Dars v prvem polletju zaslužil le 133 milijonov Lani so cestninski prihodki v blagajno državne avtocestne družbe prinesli dobrih 298 milijonov evrov (več kot 161 milijonov od cestninjenja tovornih vozil). V prvem polletju letos je Dars s cestninami, ki predstavljajo kar 97 odstotkov vseh prodajnih prihodkov, zaslužil dobrih 133 milijonov, 78 milijonov iz naslova cestninjenja tovornjakov.

Bo Dars v prihodnjih letih še upravljavec omrežja avtocest in hitrih cest? V prihodnjih treh letih mora Dars skupaj odplačati okoli 860 milijonov evrov dolga. Z današnje perspektive nemogoče, zagotavljajo ekonomisti. Kje bo torej Dars dobil denar? Bo država poiskala novega upravljavca domačega avtocestnega omrežja, ki bi prevzel tudi dolg državnega cestninarja in morda celo zgradil razvojne osi? Podobno kot Hrvaška, ki zaradi kroničnih finančnih težav tudi išče novega koncesionarja za upravljanje avtocestne mreže? Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor poudarjajo, da iščejo rešitve tudi v tej smeri, je že pred časom priznal prvi mož direktorata za infrastrukturo Boštjan Rigler. Kako uspešni bodo pri tem, je seveda drugo vprašanje. Zagotovo pa aktualni Janševi vladi ne diši podražitev cestnine.

Grahek: refinanciranje avtocestnega dolga bo drago Če država (vlada) ne bo v prihodnjem letu našla novega upravljavca slovenskih avtocest, bo nujno refinanciranje dolga. Ekonomist Maks Tajnikar je prepričan, da novi zasebni upravljavec slovenskih avtocest iz tujine najbrž ne bi rešil problema slovenskega avtocestnega dolga. Andraž Grahek, finančni analitik, pa opozarja, da v kolikor državi ne bo uspelo najti naložbenika, ki bi prevzel Dars in s tem tudi koncesijo za naše avtoceste, bo morala država Darsu pomagati z dokapitalizacijo ali s pomočjo pri refinanciranju dolga. Tudi če bo Darsu uspelo refinancirati avtocestni dolg, pa bo to refinanciranje zagotovo drago. Tajnikar: Razmisliti je treba o višini cestnin na domačih avtocestah ... Po mnenju Maksa Tajnikarja pa mora država narediti dvoje: najprej premisliti, kakšna je cenovna politika (višina cestnin, op. p.) na tem področju, ki po mnenju omenjenega ekonomista ni ustrezna. Država, ki je Darsu porok za velik del dolga, pa mora izpeljati refinanciranje dolga. Obresti avtocestnega dolga se mora plačati in cestnina je za to še vedno zadosten vir. Glavnico avtocestnega dolga pa je nujno treba refinancirati, je prepričan Maks Tajnikar.