Kako so sankcije Rusijo potisnile na rob recesije

Prvi znaki gospodarskih težav Rusije so se pojavili že dolgo pred priključitvijo Krima in konflikta v separatistični ukrajinski regiji Doneck. Putinov model gospodarske rasti v državi, ki je temeljil predvsem na ustvarjanju velikih dobičkov od prodaje nafte in plina, po uvedbi gospodarskih sankcij EU in ZDA proti Rusiji ni več vzdržen. Putin je z vnovičnim prihodom na predsedniški položaj leta 2012 zavrnil nov gospodarski model, temelječ na inovacijah in investicijah, saj bi ta lahko omajal njegovo politično moč, piše ugledni britanski časnik The Economist.

Julija letos uvedene sankcije so ruskim podjetjem povzročile otežen dostop do finančnih virov, odliv kapitala in negotovo poslovno okolje, ki upočasnjuje rusko gospodarsko rast. "Posledice ukrajinske krize so pokazale pomanjkljivosti državnega kapitalizma," je za poslovni časnik The Economist dejal analitik ameriške družbe Eurasia Group Alexander Kliment. Ko gre gospodarstvu dobro, ta pomaga krepiti moč države, ko pa se država sooči s težavami v poslovanju z zunanjim svetom, pa se začne gospodarstvo dramatično ohlajati, je ruske težave opisal analitik.

Več tujih podjetij, med njimi tudi sklad zasebnega kapitala Blackstone in razvijalec programske opreme Adobe, se je iz Rusije že začelo umikati. Ruska valuta rubelj kljub izdatni podpori ruske centralne banke izgublja svojo vrednost. Drastično se je zmanjšala tudi prodaja novih avtomobilov.

Rusija bo več denarja namenila vojski Nekdanji ruski finančni minister Aleksej Kudrin opozarja, da bi se lahko rusko gospodarstvo v naslednjih treh letih zmanjšalo za eno odstotno točko letno. "Ves čas bomo na robu recesije," je dejal Kudrin. Kremelj bo za težko gospodarsko stanje, v katerem se nahaja, seveda krivil sankcije Zahoda, večino izdatkov državnega proračuna pa bo usmeril v plače, obrambo in javni sektor. Za obrambo bo Rusija prihodnje leto namenila štiri odstotke bruto domačega proizvoda oziroma kar 80 milijard ameriških dolarjev (64 milijard evrov) več kot letos.

Ruska vlada je septembra predstavila nov proračun za obdobje 2015–2017, ki temelji na številnih nerealnih in preveč optimističnih predpostavkah. Inflacija naj bi po ruskih pričakovanjih znašala šest odstotkov (tuji analitiki napovedujejo 8-odstotno inflacijo), rast BDP naj bi znašala 1,2 odstotka (Svetovna banka za prihodnje leto napoveduje komaj 0,3-odstotno rast), sodček nafte pa naj bi stal 100 ameriških dolarjev (cena nafte je trenutno 95 dolarjev za sod, trend pa kaže še dodaten upad cen).

Študije so pokazale, da padec cene nafte za en dolar na sodček pomeni izpad 2,3 milijarde dolarjev v ruskem proračunu. Ker nafta in plin prispevata polovico prihodkov ruskega proračuna, je tako z uvedbo sankcij socialna in politična stabilnost Rusije postavljena na kocko.

Prav tako veliko tveganje za stabilnost države predstavljajo nizka ali ničelna gospodarska rast, visoka inflacija in devalvacija rublja.

Nacionalna varnost kot priročen izgovor Zahteve po večji nacionalni varnosti postajajo priročen izgovor za nenavadne poteze Putinove Rusije. Tako nedavno sprejeti zakon omejuje tuje lastništvo v medijskih podjetjih, kar bo privedlo do ukinitve ruske izdaje časnika Forbes, tednika American weekly in dnevnika Vedomosti, ki je v delni lasti tujcev.

Predsednik Putin sicer zatrjuje, da bo Rusija ostala vlagateljem prijazna ekonomija, da država ne bo povečevala lastniških deležev v podjetjih ter da ne bo večjih revizij izvedene privatizacije. Strah pred tem se je še posebej okrepil, potem ko so v Rusiji sredi septembra zaradi obtožb o pranju denarja aretirali ruskega milijarderja Vladimirja Jevtušenkova. Sporen naj bi bil njegov nakup naftnega podjetja Bashneft. Ob tem so se pojavile primerjave s preteklim zatiranjem vplivnih oligarhov v Rusiji.

Poslovne priložnosti bodo krepili z Vzhodom Putin je sicer odločen, da bo država pomagala podjetjem, ki so jih prizadele sankcije. "Ta vlada je pripravljena podpreti sektorje in podjetja, ki so jih prizadele neupravičene sankcije. To bo vključevalo pomoč pri pridobivanju kapitala. Pri tem mislim predvsem na finančne institucije," je pretekli teden dejal na investicijskem forumu Russia Calling v Moskvi. Kot prvi korak je navedel, da bodo na banko VEB v letošnjem letu v obliki državne pomoči prenesli najmanj 30 milijard rubljev (600 milijonov evrov) osnovnega kapitala.

Obenem je poudaril pomen krepitve odnosov s partnerskimi državami na Vzhodu in pohvalil podjetja, ki že sklepajo pogodbe na Kitajskem. Izpostavil je tudi, da bodo v trgovini s tujino, še posebej na področju nafte in plina, prešli na domačo valuto in tako zmanjšali odvisnost od ameriškega dolarja.