Kako resni so predlogi SD za pravičnejšo obdavčitev

Širitev dohodninskih razredov, dodatni dohodninski razred, višji davek na dobiček, udeležba zaposlenih pri delitvi dobička in druge ukrepe SD predlaga v okviru ekonomskega programa.

Za komentar smo prosili predsednika Združenja delodajalcev Slovenije in podjetnika Milana Lukića ter ekonomista Anžeta Burgerja.

Višja obdavčitev dobičkov podjetij Davek na dobiček v Sloveniji znaša 17 odstotkov, ob upoštevanju olajšav se zniža na 11 oz. 12 odstotkov, medtem ko je povprečna višina davka od dobička v EU 22,6 odstotka. SD zato predlaga zvišanje davčne stopnje na 22,5 odstotka in hkratno presojo smotrnosti olajšav ter zmanjšanje njihovega učinka.

Milan Lukić, podjetnik in predsednik ZDS: Kategorija davka na dobiček za delodajalce ni nedotakljiva, a le v sklopu celovite rešitve. Podatek, da imamo enega najnižjih davkov, je namreč vzet iz konteksta, saj je vrsta drugih obremenitev za podjetja precej višjih od evropskega povprečja. Primerjati moramo vse parametre in potem sprejeti celovito rešitev.

Anže Burger, ekonomist: Študije kažejo, da se breme višjega davka na dohodke pravnih oseb, kot ga predlaga SD, približno enakomerno razporedi med delavce (nižje plače), lastnike kapitala (nižji donosi) in lastnike drugih proizvodnih dejavnikov. Pri trenutnem obsegu javnih izdatkov in temu primerne previsoke obdavčitve je vsak dvig davkov nesprejemljiv.

Reforma dohodninskih razredov Zgornjo mejo za dohodninski razred s 27-odstotno obdavčitvijo bi dvignili z 19 tisoč na 30 tisoč evrov. Hkrati bi uvedli nov dohodninski razred s 34-odstotno obdavčitvijo, ki bi veljala do višine 50 tisoč evrov letnih prihodkov. Od tu naprej bi veljala 41-odstotna obdavčitev.

Milan Lukić, podjetnik in predsednik ZDS: Predlog širitve dohodninskih razredov je dobrodošel, tudi uvedba dodatnih dohodninskih razredov za tiste z višjimi dohodki. A po drugi strani je tu veliko političnega populizma. Politiki merijo na razbremenitev srednjega razreda, pri čemer pa je vprašanje, ali ga v Sloveniji sploh še imamo in koliko ljudem ti ukrepi sploh pomagajo.

Anže Burger, ekonomist: Dober predlog, vendar izredno drag. Izpad dohodnine bi morali financirati bodisi z drugimi davki bodisi z zmanjšanjem javne potrošnje. Osebno podpiram drugo. Nov dohodninski razred je nepotreben, saj je največja težava Slovenije primerjalno ekstremno visoka obdavčitev najbolj produktivnih delavcev, kot so inženirji, raziskovalci, dizajnerji.

Participacija zaposlenih pri delitvi dobička SD predlaga olajšave davkov in prispevkov za participacijo zaposlenih pri dobičku, pod pogojem, da so sorazmerno vključeni vsi zaposleni in da je višina izplačila vezana na višino dobička. Pri tem masa izplačil ne sme presegati 15 odstotkov mase plač podjetja v letu.

Anže Burger, ekonomist: Predlog razumem bolj kot kupovanje volivcev, saj ne odstopa bistveno od trenutnega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, sprejetega leta 2008. Predlagajo le nekoliko višjo zgornjo mejo delitve dobička kot delež v bruto plačah (z zdajšnjih 10 na 15 odstotkov). Davčne olajšave za podjetja in zaposlene obstajajo že v sedanji ureditvi, a kljub temu zakon ni zaživel. Težava je v tem, da moramo v Sloveniji ustvariti pogoje za svobodno delovanje posameznikov in podjetij, ki bo ustvarilo rast in dobičke. Brez dobičkov namreč noben zakon ne bo spodbudil delitve med zaposlene.

Poenotenje prispevkov za obvezna socialna zavarovanja "Nisem zasledil, da bi še kje drugje imeli več tipov korporativne organiziranosti, ki prinašajo različne oblike davkov in prispevkov, zaradi česar se sicer čisto legalno opravljajo optimizacije davkov," je danes dejal predsednik sveta SD za finance in gospodarski razvoj Marjan Podgoršek. Tak sistem po njegovem mnenju zapleta upravne postopke.

SD predlaga spremembo zakonodaje, ki bo zagotovila postopno zmanjšanje (oziroma odpravljanje) neenakosti za plačevanje prispevkov. Te se pojavljajo med posameznimi kategorijami zavarovancev, na primer med delavci, kmeti, samozaposlenimi, upokojenci, honorarci, brezposelnimi itd.

Anže Burger, ekonomist: Dober predlog. Trenutni sistem socialnih prispevkov je popolnoma nepregleden, saj tematiko ureja okrog 20 zakonov, predpisov in vladnih uredb, poznamo na desetine različnih kategorij zavarovancev in celo vrsto različnih prispevnih stopenj. Treba bi bilo poenotiti osnovo in prispevne stopnje, tako da bi se plačevali prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje na vse oblike plačila za delo in na druge dohodke. Zaradi razširitve osnove bi lahko uvedli zgornjo omejitev za plačilo socialnih prispevkov, kar bi koristilo najbolj produktivnim zaposlenim, kmalu pa vsem državljanov zaradi višje gospodarske rasti.

Uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti Obstoječa oblika espejev lahko z manjšimi spremembami deluje tudi v kontekstu ZGD, kot družba z neomejeno odgovornostjo, menijo v SD. Nadalje je poenostavitve poslovanja sedanjih espejev, ki so delovali znotraj konteksta v ZGD, mogoče doseči tudi z združevanjem v obrtniške zadruge, ki bi lahko članom ponujale ustrezne administrativne in računovodske storitve.

Anže Burger, ekonomist: Uvedba enotnega sistema korporativne organiziranosti se mi zdi neustrezen predlog, saj odpravlja edini preostali fleksibilni element na trgu dela, to je samostojnega podjetnika. Ta pravno-organizacijska oblika ima svoj smisel (davčni, administrativni, organizacijski) in že dolgo tradicijo v svetu, zato bi bila izenačitev z družbo z neomejeno odgovornostjo škodljiva za malo gospodarstvo v Sloveniji.

Reforma obdavčitve nepremičnin V SD pričakujejo poenotenje obdavčitve med občinami in tudi znotraj samih občin, enakopravno obravnavo pri obdavčitvi – tudi za črnograditelje in lastnike, ki živijo v tujini.

Za bivalne enote predlagajo ocenjevanje po enotni stopnji, ne po tržni ceni (s tem se, pravijo, neupravičeno kaznuje prebivalce v krajih, kjer so tržne cene nepremičnin višje). Na drugi strani se zavzemajo za to, da se na podlagi tržne ocene vrednosti obdavči vse nepremičnine in kmetijska zemljišča, ki niso v rabi, prav tako tudi vsako nadaljnjo stanovanjsko enoto, ki ni stalno bivališče.

Anže Burger, ekonomist: Pogojno dober predlog. Dodatni prihodki z naslova novega nepremičninskega davka bi se morali v celoti preliti v financiranje davčne razbremenitve dela, ne pa v financiranje še večje javne potrošnje. Trenutni davki na tem področju (NUSZ, davek na premoženje in pristojbina za uporabo gozdnih poti) so v Sloveniji kar trikrat nižji od OECD-povprečja (1,8 odstotka BDP). Novi davek bi moral temeljiti na NUSZ, kjer bi se pretežno obdavčevalo vrednost zemljišča pod nepremičnino in le v manjši meri vrednost same nepremičnine. To bi spodbujalo bolj učinkovito rabo prostora in povečalo ponudbo nezazidanih zazidljivih stavbnih zemljišč, kar bi prineslo nujno potrebno radikalno znižanje cen nepremičnin.

Dohodninska olajšava za reševanje stanovanjskih težav Gre za dohodninsko olajšavo, ki bi se jo dokazovalo z računi za plačano najemnino ali obroke bančnega posojila, ki je najet za financiranje nakupa prvega stanovanja.

Anže Burger, ekonomist: Izredno slab predlog, saj ne rešuje težave dvakrat previsokih cen nepremičnin pri izvoru. Treba bi bilo uvesti relativno visok nepremičninski davek, ki bi na trg potisnil ogromno praznih nepremičnin in nezazidanih parcel. Drugi ukrep pa bi moral biti popolna sprostitev zazidljivosti na večini zemljišč v desetkilometrskem pasu okrog večjih slovenskih mest. S tem bi odrezali nepremičninski lobi in občinske mešetarje z zemljišči, ki služijo v škodo mladih družin in socialno najšibkejših.