Kaj Sloveniji napoveduje Bruselj?

Gospodarska rast v letu 2015 je bila po danes objavljenih podatkih statističnega urada 2,9-odstotna, potem ko je bila v letu 2014 triodstotna. Ponovno rast, ki se je začela leta 2014, je spodbudil močan izvoz ob izboljšani stroškovni konkurenčnosti. K okrevanju so pripomogle tudi povečana zasebna potrošnja in naložbe v infrastrukturne projekte.

Kakšno rast napoveduje komisija Javnofinančni primanjkljaj se je po ocenah znižal na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2015, javni dolg pa povečal na 83,5 odstotka BDP. Rast naj bi se v letu 2016 sicer nekoliko umirila, v letu 2017 pa ponovno okrepila. Evropska komisija sicer Sloveniji v skladu z zimsko napovedjo napoveduje 1,8-odstotno rast, v prihodnjem letu pa 2,3-odstotno.

Kje je Slovenija napredovala … Na splošno je Slovenija naredila določen napredek na področjih, v zvezi s katerimi so v Bruslju maja lani nanjo naslovili priporočila za ukrepanje, v poročilu o gospodarskih in socialnih izzivih ugotavlja komisija. Tako je izvedla več ukrepov za izboljšanje dolgotrajne vzdržnosti bančnega sektorja, vključno z okrepitvijo zmogljivosti bank za prestrukturiranje slabih posojil in s pripravo akcijskih načrtov za zmanjšanje obsega slabih posojil.

Ranljivosti v podjetniškem sektorju Slovenija po navedbah Bruslja odpravlja v okviru poslovnega in finančnega prestrukturiranja nekaterih večjih podjetij, prav tako pa poteka tudi prestrukturiranje malih in srednje velikih podjetij. Poročilo omenja tudi nekatere spremembe v povezavi z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Spremembe zakonske podlage za delovanje tako imenovane slabe banke so po oceni Bruslja še dodatno okrepile zmogljivosti DUTB. Komisija ob tem izpostavlja tudi sprejetje strategije in letnega načrta upravljanja državnih naložb, vključno z merili za merjenje uspešnosti upravljanja kapitalskih naložb države.

… in kje napredka ni videti Manj napredka pa komisija opaža pri zagotavljanju dolgotrajne vzdržnosti javnih financ. Medtem ko je bil zakon o fiskalnem pravilu že sprejet, pa neodvisni fiskalni svet še ni bil imenovan. Prav zdaj so imena treh predlaganih članov sveta v parlamentarni obravnavi, potrebna dvotretjinska večina zanje pa ni gotova. Tudi pri reformi pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe je bil dosežen omejen napredek, še piše v poročilu.

Med glavnimi izzivi za Slovenijo poročilo med drugim izpostavlja nizko stopnjo zasebnih naložb in visoko stopnjo bremena administrativnih postopkov, ki negativno vpliva na poslovno okolje. Nadalje kot izziv navaja dokončanje prestrukturiranja podjetij in bančnega sektorja ter učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti. Čeprav se je zaupanje v slovenski bančni sektor povrnilo, se obseg posojil podjetjem še vedno krči.

Poročilo med drugim izpostavlja tudi tveganja za fiskalno vzdržnost, ki so posledica staranja prebivalstva. Staranje prebivalstva po ocenah komisije namreč povzroča znaten pritisk na vzdržnost pokojninskega in zdravstvenega sistema ter sistema dolgotrajne oskrbe.

Poročilo vsebuje tudi oceno napredka pri doseganju nacionalnih ciljev evropske gospodarske strategije Evropa 2020. Slovenija napreduje pri izpolnjevanju nacionalnega cilja na področju zaposlovanja, nacionalne cilje pri zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja in povečanju števila oseb s terciarno izobrazbo pa je že dosegla, še piše v poročilu, ki ga je komisija objavila v okviru postopka evropskega semestra.