Torek, 26. 7. 2016, 4.02
7 let, 1 mesec
Kadrovanje v energetiki: kdo bo vodil Geoplin in nuklearko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Vroče kadrovsko poletje v energetiki. Boštjan Napast je dobil nov mandat na čelu Geoplina. Kadri SMC po Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) osvajajo še Gen energijo. Bo Nuklearno elektrarno Krško (NEK) po 28 letih vodenja zapustil njen direktor Stane Rožman?
Nadzorni svet Geoplina, največjega domačega veletrgovca s plinom, je pred dnevi predsedniku uprave Boštjanu Napastu podelil nov petletni mandat. To je včeraj za Siol.net potrdil predsednik nadzornega sveta Geoplina Andrej Ribič.
Napasta izbral Petrol
Gre za odločitev, ki časovno sovpada s skorajšnjimi lastniškimi spremembami v Geoplinu. Sredi meseca sta tako Slovenski državni holding (SDH) in Petrol podpisala dolgo pričakovano pogodbo o zamenjavi lastniških deležev v družbah Geoplin in Plinovodi. Država bo po koncu te transakcije postala večinska lastnica Plinovodov in s tem domače plinovodne infrastrukture. Petrol bo daleč največji lastnik Geoplina, v katerem ima zdaj približno 40-odstotni delež.
Po neuradnih informacijah je imel Petrol glavno besedo pri odločitvi o podaljšanju Napastovega mandata brez objave postopka zbiranja prijav. Temu na SDH prav zaradi prihajajočih lastniških sprememb v Geoplinu niso nasprotovali.
Boštjan Napast ostaja na čelu Geoplina. Je eden redkih menedžerjev, ki so na visoke položaje v državnih podjetjih prišli v času prve vlade Janeza Janše in so na njih še danes.
V Geoplinu ostaja tudi Alojz Stana
Napastu je bilo naklonjenih še nekaj dejavnikov. Upravno sodišče je marca letos razveljavilo odločbo Agencije za varstvo konkurence (AVK) o izreku skoraj milijon evrov visoke denarne kazni, ki jo je Geoplin dobil zaradi domnevnega oviranja preiskave v postopku ugotavljanja očitane zlorabe prevladujočega položaja.
V zadnjem času so se močno okrepili tudi poslovni odnosi med Elektrom Ljubljana in Petrolom, ki ju vodita Andrej Ribič in Tomaž Berločnik, ključna moža v nadzornem svetu Geoplina. Obe podjetji povezuje solastništvo novoustanovljene družbe Gen-El, ki ji je Petrol pred časom prodal svojih 50 odstotkov Gen-I. Več o povezovanju med Gen-I in Elektrom Ljubljana pišemo v okvirju.
Skupaj z Napastom na položaju ostaja tudi član uprave Geoplina Alojz Stana. Napast in Stana sta tako ena od redkih menedžerjev, ki so na visoke položaje v državnih podjetjih prišli v času prve vlade Janeza Janše in so na njih še danes. Napast je leta 2005 postal član uprave Petrola, ki je pozneje izpeljala v finančnem smislu nasedli nakup tretjinskega deleža v Istrabenzu, Stana pa leta 2006 predsednik uprave Geoplina. Nato se je moral umakniti Napastu.
Skupaj z Napastom na položaju ostaja tudi član uprave Geoplina Alojz Stana.
Igor Lah zavira združevanje med Golobom in Ribičem
Pidovski baron Igor Lah bo morda še za nekaj časa preložil že lani napovedano strateško povezovanje Elektra Ljubljana, ki ga vodi Andrej Ribič, in Gen-I Roberta Goloba.
Njegovo ciprsko podjetje G. I. Dakota Investments je namreč na včerajšnji skupščini Elektra Ljubljana napovedalo vložitev izpodbojne tožbe zoper sklep o sklenitvi pogodbe, s katero bo Elektro Ljubljana stoodstotni delež v hčerinski družbi Elektro energija zamenjal za četrtinski lastniški delež v družbi Gen-El, novi polovični lastnici Gen-I. Gre za dokument, ki je eden od ključnih za izvedbo povezovanja.
Če bo Lah v prihodnjih tednih vložil tožbo, bi ta zadržala veljavnost sklepa, ki ga je včeraj kot 80-odstotna lastnica Elektra Ljubljana podprla tudi država.
Rožman po 28 letih z vrha nuklearke?
Kadrovske karte se mešajo tudi v Skupini Gen energija, lastnici slovenske polovice Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Več virov tako v zadnjih tednih ni izključilo možnosti, da se bo dolgoletni direktor nuklearke Stane Rožman, ki že nekaj let izpolnjuje pogoje za upokojitev, prihodnje leto umaknil z vrha edine slovenske jedrske elektrarne.
K tej odločitvi naj bi Rožmana, ki nuklearko vodi od leta 1988, vodilo več razlogov. Oba lastnika nuklearke, Gen energija in Hrvatska elektroprivreda (HEP), že dlje časa zahtevata intenzivnejše zniževanje stroškov in zmanjševanje števila zaposlenih (več o tem v okvirju). Že v prihodnjem letu se bo tako upokojilo od 30 do 40 uslužbencev nuklearke, ki za to izpolnjujejo pogoje.
Nuklearno elektrarno Krško (NEK) bi lahko po 28 letih vodenja zapustil njen direktor Stane Rožman.
"O koncu kariere se bom pogovoril z lastniki"
To pomeni, da bo odšel tudi del Rožmanove ekipe, ki že vrsto let vodi nuklearko, zato se obeta menjava generacij. Pred mesecem dni je nuklearko zapustil dolgoletni prvi finančnik Rudi Mlinarič.
"O koncu svoje poslovne kariere se bo gospod Rožman pogovoril in dogovoril s predstavniki lastnikov NEK," so nam iz nuklearke včeraj odgovorili na vprašanji, ali Rožman razmišlja o upokojitvi in ali je o tem že sprejel dokončno odločitev.
Med potencialnimi Rožmanovimi nasledniki na čelu NEK se največkrat omenja direktorja inženiringa v NEK Božidarja Krajnca, že nekaj let zapored pa tudi direktorja Gen energije Martina Novška, nekdanjega vodjo proizvodnje v nuklearki. Novšak je možnost vrnitve v NEK že večkrat zavrnil.
Skrbi lastnikov nuklearke: število zaposlenih in lastna cena
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je imela konec lanskega leta 641 zaposlenih. To je po oceni obeh lastnikov, ki odkupujeta električno energijo iz nuklearke (Gen energija in HEP), previsoka številka, zato jo bodo morali v Krškem znižati.
Za stroške dela je lani nuklearka namenila 35,5 milijona evrov, kar je slab milijon evrov manj kot v letu 2014. Osemnajst zaposlenih po individualnih pogodbah je lani skupaj prejelo 2,3 milijona evrov bruto ali v povprečju skoraj 128 tisoč evrov bruto na posameznika. Stroški dela so skupaj predstavljali petino vseh odhodkov nuklearke.
Nelagodje obeh lastnikov izhaja predvsem iz lastne cene električne energije, ki jo proizvaja nuklearka. V zadnjih letih se je namreč krepko približala tržni ceni električne energije ali jo na trenutke celo presegla. Še pred kratkim, ko je nuklearka s poceni električno energijo veljala za tovarno dobičkov, se je to zdelo nemogoče.
Največ, 38 evrov na megavatno uro, je lastna cena električne energije znašala leta 2013. V precejšnji meri so za to kriva tudi velika vlaganja v varnost po jedrski nesreči v Fukušimi. Že lani je bila lastna cena nuklearke tik nad 33 evri na megavatno uro. Letos bo po napovedih še za štiri evre nižja.
SMC osvaja elektroenergetiko
Če bi si Novšak tokrat premislil, bi o novem direktorju Gen energije odločal nadzorni svet, ki ga je SDH v začetku meseca temeljito prevetril.
Kadri stranke SMC, ki jo vodi predsednik vlade Miro Cerar, po Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) osvajajo še Gen energijo.
V njem tako med štirimi predstavniki kapitala ni več obeh članov iz Posavja: Danijela Levičarja, prvega moža direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo, ter Nika Galeše, lobista in predsednika Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi. Namesto njiju sta v nadzorni svet prišla direktor Borzena Karlo Peršolja in uslužbenec SDH Mitja Svoljšak. Njegova člana ostajata Saša Ivan Geržina (DeSUS) in Roman Dobnikar (SD).
Nadzornikom po novem predseduje Peršolja, ki velja za kader SMC. Stranki je pomagal pri pisanju predvolilnega programa. Skupaj z Gorazdom Skubinom, izbrancem SMC, ki je bil konec junija imenovan za generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), in Aleksandrom Mervarjem, direktorjem Elesa, je v začetku lanskega leta spisal strateški koncept slovenske energetike, ki ga je na mizo dobil tudi predsednik vlade Miro Cerar.
Energetski trojček SMC je postal duet
Slabo leto in pol pozneje vsi trije avtorji tega dokumenta zasedajo ključne položaje v treh državnih energetskih družbah:
- Mervar, ki se je v vmesnem času razšel s SMC, politično zavetje pa naj bi našel pri DeSUS, za zdaj trdno sedi na čelu Elesa, ki upravlja domače energetsko omrežje.
- Skubin je prvi mož HSE, lastnika Dravskih elektrarn in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki vodi trenutno največjo investicijo v slovenski energetiki – 1,43 milijarde evrov vreden projekt blok 6.
- Peršolja predseduje nadzornemu svetu Gen energije, ki ima v lasti slovensko polovico nuklearke, hidroelektrarne na spodnji Savi, Termoelektrarno Brestanica in 50-odstotni delež v največjem domačem trgovcu z električno energijo Gen-I. Že lani spomladi je sicer SMC skušala na položaj direktorja Gen energije postaviti Skubina, a so nadzorniki nov mandat raje podelili Novšaku.
Mitja Terče bo avgusta zapustil položaj direktorja v družbi Elektro Celje Energija. Odhajal naj bi zaradi razhajanj s predsednikom uprave Elektra Celje Borisom Kupcem, kandidatom SMC na volitvah leta 2014.
ECE: Terče odhaja, Avstrijcev ne bo
Kadrovske spremembe se obetajo še v družbi Elektro Celje Energija (ECE), ki ima na področju prodaje električne energije gospodinjskih odjemalcev drugi največji, okrog 23-odstotni tržni delež.
12. avgusta bo položaj direktorja zapustil Mitja Terče, ki je družbo vodil v času, ko se je ta združila z Elektrom Gorenjska Prodaja, nekdanjo hčerinsko družbo Elektra Gorenjska. Terče, ki za izjave ni dosegljiv, naj bi se za odhod odločil zaradi razhajanj z Borisom Kupcem, od maja letos predsednikom uprave Elektra Celje, edinega lastnika ECE. Kupec je bil kandidat SMC na državnozborskih volitvah leta 2014 v Žalcu. Terčetu je že kmalu po imenovanju omejil nekatera pooblastila.
V ECE vsaj za zdaj ne bo lastniških sprememb. Čeprav so v Elektru Celje konec lanskega leta z avstrijsko družbo Kelag, ki je v pomembnem lastništvu energetske multinacionalke RWE, podpisali pismo o nameri o sodelovanje, bo povezovanje, načrtovano prek avstrijskega nakupa deleža v ECE, očitno padlo v vodo. Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je namreč že marca vladi predlagal, da trgovska podjetja v lasti državnih elektrodistribucij, torej tudi ECE, uvrsti med strateško pomembna za državo.
