Ponedeljek, 23. 7. 2012, 11.54
7 let, 9 mesecev
Humanitarne organizacije pomagajo preživeti
Lani je pod pragom tveganja revščine živelo skoraj 14 odstotkov (13,6) Slovenk in Slovencev oziroma približno 273 tisoč ljudi, ugotavlja državni statistični urad. Prag tveganja revščine se je lani v primerjavi z letom prej zvišal za 13 evrov na mesec. Mesečni dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil lani nižji od 600 evrov. Tako pravi statistika. V praksi pa naj bi se »revščine« otepalo več kot tristo šestdeset tisoč ljudi pri nas. Kot kažejo podatki, se z revščino najbolj srečujejo starejši od 65 let, takih je več kot petina, vse bolj pa se v revščini utapljajo tudi mladi do 18 let, teh je iz leta v leto več, zdaj jih je že več kot 15 odstotkov.
Zaradi vse slabšega gospodarskega položaja in posledično revščine je iz leta v leto več tistih, ki potrkajo na vrata različnih humanitarnih organizacij. Čeprav smo Slovenci med tistimi narodi, ki si zelo neradi priznamo, da smo v težavah in si poiščemo pomoč. Generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Jerebic pravi, da se obrazi revščine spreminjajo, med prosilci za pomoč pa je vedno več ljudi, ki so sposobni za delo, pa ga ne najdejo, zato se za pomoč obračajo na humanitarne organizacije.
Tudi na Karitasu ugotavljajo, da so razmere iz dneva v dan slabše. V preteklem letu so z zbranimi sredstvi pomagali več kot sto osem in trideset tisoč ljudem, številnih družinam in posameznikom so skupno razdelili skoraj tri tisoč dvesto ton različnih prehranskih artiklov. Razmere tudi letos niso nič boljše. Vse več je ljudi, ki seveda neradi, vendar morajo, potrkajo na vrata številnih humanitarnih organizacij. Kdaj bo bolje? Kdaj – če sploh – bomo lahko našli delo (zaposlitev) in si zagotovili človeka vredno življenje, se najbrž sprašujejo mnogi, ki so ostali brez zaposlitve ali sploh še niso začeli svoje poklicne poti. Kdaj bo bolje? Vprašanje, ki nima odgovora? Zakaj?