GZS: Rebalans kaže na usmeritev glede konkurenčnosti gospodarstva

Težave gospodarstvenikov so povezane tudi z makroekonomskimi okviri, dodaja, zato ne morejo mimo fiskalne odgovornosti, na katero opozarja predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur.

Hribar Milič: Gre za korenite spremembe

Predlagani rebalans, kolikor je z njim seznanjen, ne pomeni le prilagoditve na zmanjšane prihodke, ampak "gre za korenite spremembe, ki bodo vplivale na konkurenčnost gospodarstva", je na skupščini GZS v Ljubljani dejal predsednik in generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

"Razvojna in konkurenčna perspektiva slovenskega gospodarstva bo v proračunu izostala," je ocenil in dodal, da je rebalans naravnan izrazito socialno in je tudi namenjen krpanju dokapitalizacije posameznih bank, jemlje pa razvojnim projektom.

Senjur: Rebalans kot tehnična prilagoditev

Predsednik fiskalnega sveta Senjur, ki je na skupščini predstavil svoje poglede na fiskalno politiko do leta 2015, ko naj bi izravnali javne finance, rebalans vidi kot "tehnično" prilagoditev, da država ostane v postavljenih okvirih (z dvema milijardama javnofinančnega primanjkljaja), medtem ko naj bi druga vprašanja reševali v proračunu, ki se bo pripravljal jeseni.

Znova je opozoril na potrebo po fiskalni odgovornosti. Ta odgovornost, ki pomeni usklajenost javnofinančnih odhodkov s prihodki, bi se morala odraziti v odločitvah na najvišjih ravneh, je dejal in dodal, da se govori le o fiskalni disciplini, ne pa tudi o fiskalni odgovornosti.

Nekateri člani skupščine so opozorili, da se morajo gospodarstveniki namesto z javnimi financami ukvarjati s konkretnimi težavami, kot je npr. neplačevanje s strani države, pri čemer da bi več morala narediti tako fiskalni svet kot GZS. Hribar Milič je dejal, da makroekonomski okviri poglabljajo vse te težave in da tudi gospodarstveniki ne morejo mimo ključnih vprašanj glede odgovornosti in javnih financ.

Avberšekova: Potreben je krizni menedžment

Senjur se je zavzel, da bi srednjeročni načrt finančne konsolidacije sprejel DZ, saj bi presegal mandat ene vlade. Pri tem mu je pritrdila izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek, ki je menila, da je za konsolidacijo javnih financ treba dvigniti "raven zaupanja in hotenja za nujne spremembe". Potreben je krizni menedžment in hitre strukturne reforme, je dodala.

Predsednik fiskalnega sveta podpira idejo o postavitvi fiskalnega pravila pri 45 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). Podpira idejo, da bi bilo v ustavi zapisana usmeritev glede finančne odgovornosti in višine zadolževanja, je pa zadržan do tega, da bi vanjo eksplicitno zapisali odstotek dovoljenega dolga.

Do leta 2015 se je treba soočiti s posledicami recesije

Ocenjuje, da so bila minula tri leta izjemna in da tudi kakšna druga vlada verjetno ne bi imela nižjega primanjkljaja. V naslednjih letih, do 2015, pa se je treba soočiti s posledicami recesije in stabilizirati javne finance.

Pri tem pa se postavlja vprašanje, je dodal, kako konsolidacijo izvesti, da ne bodo ljudje z nižjimi dohodki bolj obremenjeni. To bi namreč lahko posledično pomenilo, da se ukrepov ne bi dalo izvesti, ker jih ne bo podpirala javnost.

Skupščina GZS je sicer sprejela spremembe statuta, ki med organe zbornice uvršča predsedstvo GZS, in imenovala člane predsedstva. Predsedstvo je posvetovalni organ, ima pa 10 članov. V njem sta po funkciji predsednik GZS (Hribar Milič) in predsednik skupščine GZS (Stojan Petrič), ostalih osem članov pa voli skupščina. Ta je v predsedstvo imenovala Franja Bobinca, Tatjano Fink, Davida Palčiča, Zdravka Počivalška, Danico Purg, Cvetano Rijavec, Iztoka Seljaka in Uroša Slavinca.