Četrtek,
21. 3. 2013,
13.31

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

GZS vlada Samo Hribar Milič

Četrtek, 21. 3. 2013, 13.31

7 let, 2 meseca

GZS od nove vlade pričakuje hitro in učinkovito ukrepanje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pričakuje, da bo nova vlada hitreje, odločneje in učinkoviteje sprejela izziv, ki ga predstavljajo gospodarske in socialne razmere v Sloveniji.

GZS tudi pričakuje, da bo nova vlada izpeljala ukrepe, ki so potrebni za izhod Slovenije iz krize. Vladi ponujajo konstruktivno sodelovanje, je povedal predsednik GZS Samo Hribar Milič.

Težave so nastale v obdobju 2004-2008, mehanizma za reševanje še ni "Po naši oceni so razlogi za naše težave res nastali v obdobju od leta 2004 do 2008, ampak naš problem je, ker že peto leto nimamo ustreznega, predvsem pa učinkovitega mehanizma, kako bi te težave, ki so se takrat nakopičile, dejansko razrešili," je povedal Hribar Milič.

"Potrebujemo hitro, profesionalno, strateško in povezovalno delovanje nove vlade" Med problemi, s katerimi se poleg recesije sooča Slovenija, je izpostavil visoko brezposelnost, podkapitaliziranost in prezadolženost podjetij, nizko pravno varnost in neučinkovito delovanje pravne države. "Žal nam je začel usihati tudi izvoz," je dejal in dodal, da potrebujemo "hitro, profesionalno, strateško in povezovalno delovanje nove vlade".

Potrebujemo tudi ukrepe, ki bodo trg dela naredili bolj konkurenčen Podrobneje so predstavili tudi svoja stališča do reševanja težav na posameznih področjih. Zadovoljni so s prožnostjo, ki jo je prinesla nedavno sprejeta reforma trga dela, vendar samo prožnost po oceni Hribar Miliča ne bo dovolj za nov zagon gospodarstva. Potrebujemo tudi ukrepe, ki bodo trg dela naredili bolj konkurenčen, pri čemer je predsednik GZS spomnil na vprašanja, povezana z nadomestili za bolniško odsotnost, prevoz na delo ...

Hribar Milič ugotavlja, da je podjetništvo danes v slabšem položaju kot pred letom dni Hribar Milič je spomnil, da so od odhajajoče vlade dobili številna zagotovila, da bo malo gospodarstvo popeljalo Slovenijo iz krize. "Žal lahko ugotovimo, da je podjetništvo danes celo v slabšem položaju kot pred letom dni," je opozoril. Dostop do virov financiranja za mikro in mala podjetja je čedalje težji, cena denarja je visoka, težave predstavljata siva ekonomija in delo na črno, finančna stabilnost malih podjetij pa je ogrožena tudi zaradi slabe poslovne prakse med podjetji, je naštel.

Slovenskim podjetjem grozi "najmanj stagnacija, če ne insolventnost" Izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je opozorila na prezadolženost podjetij. Kot je dejala, je več kot polovica slovenskega gospodarstva močno prezadolžena ter posledično prikrajšana za kreditiranje tekočega poslovanja in razvoja. Brez pripravljenosti bank na prestrukturiranje finančnih obveznosti jim grozi "najmanj stagnacija, če ne insolventnost", je opozorila.

Avberškovi se zdi sicer zelo pomembno, da vlada pospeši pripravo strategije razvoja Slovenije in operativnih programov za črpanje evropskih sredstev v okviru nove finančne perspektive 2014-2020. Prepoznati moramo tista področja, ki predstavljajo inovacijski potencial Slovenije, je dejala in dodala, da je za spodbujanje gospodarske rasti pomemben tudi zagon investicij.

Novković: Država se je v preteklosti izkazala kot zelo slab gospodar Svetovalec generalnega direktorja GZS Goran Novković je spregovoril o prodaji državnega premoženja. Spomnil je, da se je država v preteklosti izkazala kot zelo slab gospodar, kar lahko pripišemo tudi politiki. GZS zato zagovarja dvoje - profesionalno, transparentno in trajnostno upravljanje državne srebrnine, dokler je še v državni lasti, in tudi privatizacijo.

Strategija za privatizacijo bi morala biti po njihovem pripravljena kar se da hitro in z upoštevanjem učinkov na javne finance in gospodarstvo. Privatizacija mora biti transparentna, s prodajo je treba iztržiti čim boljšo ceno, kupnino pa nameniti za nadaljnji razvoj, je povedal Novković in spomnil, da v Sloveniji že imamo pozitivne izkušnje s podjetji v tuji lasti.

GZS proti objavi seznama davčnih neplačnikov GZS ob tem odločno nasprotuje objavi seznama davčnih neplačnikov. Kot je pojasnil Hribar Milič, se bodo na tem seznamu znašla številna podjetja, ki svojih obveznosti niso poravnala iz povsem objektivnih razlogov - sama so pošteno opravila svoje delo, a za to niso dobila plačila. GZS s tem ne podpira slabe poslovne prakse ali neplačevanja računov, menijo pa, da bi se morali namesto tega posvetiti ukrepom za zaščito poslovanja in učinkovito delovanje pravnega sistema.

Novković je spomnil še na stališče GZS glede novele obrtnega zakona, s katero se odpravlja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. GZS novelo, na katero je državni svet nedavno izglasoval odložilni veto, podpira, ker odpravlja številne ovire za podjetnike in obrtnike, uveljavlja referendumsko voljo obrtnikov in odpravlja neenakost med slovenskimi zbornicami. K podpori novele pozivajo tudi novo vlado.

Za novo ureditev študentskega dela in dela na črno ter davčno stimuliranje GZS se je sicer v sporočilu za javnost med drugim zavzela za novo ureditev študentskega dela in dela na črno ter davčno stimuliranje posameznikov in gospodarskih subjektov, "da bi korektno plačevali prispevke in davčne obveznosti, bi zagotovo zmanjšala interes za takšno delovanje".

Sporočilo je pogrelo predstavnike Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Kot so opozorili, delodajalci ves čas iščejo izgovore za "svojo veliko odgovornost za porazno stanje slovenskega gospdarstva".

"Vedno znova je kriv nekdo drug" Sporočila zbornice so po njihovem mnenju jasna. "Vedno znova je kriv nekdo drug. Previsoki davki in prispevki. Prevelik javni sektor. Preveč rigiden trg dela. Prevelik obseg delavskih pravic," so bili kritični. "Ali z drugimi besedami - to je računovodski razvojni preboj na plečih javnih sredstev in pravic delavcev," so dodali.