Petek,
6. 3. 2015,
15.59

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Janez Škrubej DUTB slaba banka

Petek, 6. 3. 2015, 15.59

7 let, 9 mesecev

Glavni izvršni direktor s 17 tisoč evri bruto plače

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Po posegu vlade v prejemke vodilnih na slabi banki izvršnim direktorjem pripada fiksni del plačila v višini deset tisoč evrov bruto, Torbjörnu Manssonu in Janezu Škrubeju pripadata še posebna dodatka.

Ministrstvo za finance je podrobneje pojasnilo četrtkove sklepe vlade o Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Vlada je v okviru "nabora ukrepov za učinkovitejše delovanje" DUTB in "ustreznejšo politiko nagrajevanja" po pojasnilih ministrstva za finance prejemke bistveno znižala. Določila je, da izvršnim direktorjem pripada fiksni del plačila v višini deset tisoč evrov bruto, pri čemer vlada lahko izjemoma določi doplačilo na obseg in kompleksnost dela izvršnih direktorjev.

Manssonu 17 tisoč evrov, Škrubeju 12 tisoč Za glavnega izvršnega direktorja Torbjörnu Manssona in Janeza Škrubeja je vlada določila tak dodatek v višini dva tisoč evrov. Manssonu kot glavnemu izvršnemu direktorju pripada še 50-odstotni dodatek na znesek fiksnega dela prejemka izvršnega direktorja. Na podlagi vsega tega Škrubejev prejemek po novem znaša 12 tisoč evrov bruto, Manssonov pa 17 tisoč evrov bruto. Tretji v ekipi izvršnih direktorjev je Aleš Koršič.

Za neizvršne direktorje je meja pet tisočakov Vlada je s prenovljeno politiko prejemkov na novo določila tudi mesečno plačilo neizvršnim direktorjem. To je fiksno, sestavljeno iz dveh delov, njegova višina pa je štiri tisoč evrov bruto. K temu je treba dodati še mesečno doplačilo za članstvo v komisijah upravnega odbora, ki znaša tisoč evrov bruto za vse komisije skupaj.

Vlada lahko kot skupščina DUTB med letom določi tudi dodatek na obseg in kompleksnost dela posameznega neizvršnega direktorja, odloči pa lahko tudi o upravičenosti neizvršnih direktorjev do doplačila zaradi posebnih obveznosti, ki izhajajo iz posebnosti DUTB. Med te dejavnike posebnega značaja po navedbah ministrstva spadata delovanje v kriznih razmerah in izrazito tvegana dejavnost.

Vlada imenovala nove neizvršne direktorje Vlada je sprejela tudi spremembe v upravnem odboru DUTB. Razrešila je neizvršne direktorje Carla-Johana Lindgrena, Mitja Mavka in Arneja Berggrena ter za nove imenovala nekdanjega prvega nadzornika NLB in šefa Ljubljanske borze Marka Simonetija, predsednika izredne uprave Probanke v likvidaciji Imreja Balogha in člana uprave družbe Sip Šempeter Janeza Širovnika. Neizvršni direktor ostaja Lars Nyberg.

Direktorji morajo odpraviti pomanjkljivosti Po navedbah ministrstva za finance je njihova glavna naloga, da s svojim delovanjem pripomorejo k temu, da se odpravijo pomanjkljivosti, ki jih je v sredo objavljenem revizijskem poročilu ugotovilo računsko sodišče, ter da zagotavljajo učinkovito delovanje slabe banke v prihodnje.

Vlada pa še ni sprejela novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predstavlja zakonsko osnovo za delovanje DUTB. Seznanila se je z delovnim osnutkom novele, ki naj bi omogočila učinkovitejše upravljanje prevzetega premoženja in med drugim predvideva, da se delovanje DUTB podaljša do leta 2022. Z novelo zakona bo po pojasnilih ministrstva dana še večja vloga DUTB pri prestrukturiranju podjetij in spodbujanju preobrazbe slovenskega gospodarstva.

Vlada je v četrtek med drugim še potrdila letno poročilo DUTB za 2013, ki ga je pred meseci zavrnila, ni pa podelila razrešnice neizvršnim in izvršnim direktorjem DUTB. Seznanila se je še s poslovnim načrtom DUTB za obdobje 2014–2017 in z načrtom aktivnosti DUTB za letos.