Petek,
28. 2. 2014,
17.02

Osveženo pred

6 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Jože Damijan Franc Križanič Maks Tajnikar BDP

Petek, 28. 2. 2014, 17.02

6 let

Ekonomisti ob lanski prvi oceni BDP prijetno presenečeni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Prva ocena statističnega urada, da je BDP lani realno upadel za 1,1 odstotka, je za ekonomista Jožeta P. Damijana pozitivno presenečenje, pri čemer upa, da ne gre za 'statistično telovadbo'.

Ekonomist France Križanič pa na zniževanje BDP v letih 2012 in 2013 gleda kot celoto in ga označuje za nihaj, povezan z napakami domače ekonomske politike.

Damijan izrazil začudenje, kako je do takšnega preobrata prišlo "Gospodarski preobrat sem pričakoval šele v sredini letošnjega leta, tako da je ta hitrejši izhod iz recesije vsekakor dobrodošel," je ocenil Damijan, a izrazil začudenje, kako je do takšnega preobrata prišlo, saj naj bi se v zadnjem lanskem četrtletju bruto investicije povečale kar za skoraj 23 odstotkov.

Hkrati se je močno povečal obseg gradbeništva. "Ne vem, za kakšne velike gradbene projekte je v zadnjem četrtletju lanskega leta šlo. Upam pa, da ne gre zgolj za kakšno 'statistično telovadbo' in 'poračun' za nazaj, denimo glede priznanja upravičenosti porabe EU sredstev do konca leta 2013, sicer bi ta sredstva izgubili, kar me sicer ne bi začudilo," je pojasnil.

Nekdanji finančni minister Franc Križanič pa je opozoril, da je BDP v letih 2012 in 2013 upadal kljub rasti izvoza. Prvi vzrok za recesijo je bil po njegovem v omejevalni kreditni politiki Banke Slovenije, drugi pa zakon o uravnoteženju javnih financ z vplivom na upad javne porabe in zlasti močnih negativnih učinkih na trgovino ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti.

Križanič: Država bi morala razmisliti, kako spremeniti kreditno politiko bank "Osnove za gospodarsko rast Slovenija brez dvoma ima," je ocenil in menil, da bi morala država razmisliti, kako spremeniti kreditno politiko bank, ki so od države dobile kapital ali depozite. "Morda je za takšno spremembo potrebna še ena garantna shema. Ko bo do tega prišlo, bo verjetno sledila pospešena gospodarska rast," je ocenil.

Vendar ni nujno, da bo tako, je opozoril Križanič: "Morda so bile napake v ekonomski politiki 2012 in 2013 namerne. Če so bile, bodo nosilci te aktivnosti ugotovili, da so pomotoma pustili razvojno politiko Slovenije, kot je bila zastavljena od 2009 naprej, in jo bodo odpravili. Potem bo z nekim prehodnim obdobjem opešala tudi rast našega izvoza," je menil

Tudi Damijan je izrazil upanje, da gre tokrat "res za signal zagona rasti". Bi pa bil z napovedmi za letošnje prvo četrtletje previden, da ne bi bili neprijetno presenečeni, če bomo spet zašli v recesijo.

Za ekonomista Tajnikarja objavljeni podatki niso presenečenje Ekonomist Maks Tajnikar pa je dejal, da zanj danes objavljeni podatki niso presenečenje. "Še vedno so zaviralni faktor investicije, ki so pod vplivom razdolževanja podjetij," je poudaril.

Zadnje lansko četrtletje sicer, kot je ocenil, ne sme zbujati pretiranega optimizma za letošnje leto, ker se letos ne bodo veliko spremenili dejavniki rasti slovenskega BDP. Razdolževanje podjetij bi moralo biti manj izrazito, saj ne bo trajalo večno, kar bo vsaj malo sprostilo zavore za rast s strani investicij, vendar bodo te še vedno glavni zaviralec rasti slovenskega BDP.

V takih razmerah je po njegovem zelo pomembno, kaj se bo dogajalo z zadolževanjem državnega proračuna. "V sedanjih razmerah bi lahko bilo nasilno uveljavljanje fiskalnega pravila katastrofalno za rast in zaposlenost, ne da bi v resnici uspeli zmanjšati odnos med dolgom in BDP," je dodal.