Egon Zakrajšek: V Sloveniji zombijevske banke kreditirajo zombijevska podjetja

Eden od vodilnih uslužbencev ameriške centralne banke Egon Zakrajšek je v pogovoru za časnik Delo povedal, da so slovenske banke z dokapitalizacijo dobile relativno dovolj kapitala, ki ga je vanje vbrizgala država, vendar imata vsaj NLB in NKBM kljub prenosu velikega dela portfelja na slabo banko še vedno zelo visoke deleže slabih posojil.

"Imamo zombijevske banke, ki kreditirajo zombijevska podjetja. To je res najslabši položaj, v katerem se lahko znajde neka država. V Sloveniji ima približno tretjina podjetij dober denarni tok, ena tretjina je zelo odvisna od posojil in čisto mogoče je, da je ena tretjina insolventna. A ta zadnja tretjina še vedno dobiva nova posojila, da financira slaba in rešuje njihovo ročnost," je dejal.

"Vsak naj se vpraša, kam je državo pripeljal ta gospodarski in politični sistem" Edino možnost vidi v prodaji, saj je vpletenost politike v bančni sistem in gospodarstvo prevelika. Prepričan je, da bi morali dobiti nov tuji kapital, ki nima interesa, da bi kreditiral podjetja, v katerih ima politika nekakšen interes zaradi svojih razlogov.

"Tak tuji kapital bo sicer težko dobiti: le kdo bo kupil banko, ki ima v svojem portfelju 26 odstotkov slabih posojil? Katastrofalno pa je tudi stališče, da bi NLB sicer prodali, a hkrati zadržali 25 odstotkov plus eno delnico. Tu je res treba povsem presekati s preteklostjo," je zatrdil.

Glede političnih zadržkov do prodaje, očitkov o neoliberalnih metodah in razprodaji nacionalne zlatnine je dejal, da te kritike pozna, a da naj se vsak državljan Slovenije vpraša, kam je državo pripeljal ta gospodarski in politični sistem. Sam meni, da ne v najbolj zavidljiv položaj.

"Če ne bomo sami izvedli reform, nas bo v to nekdo prisilil" "Politiki se absolutno ne zavedajo razmer in so lani, potem ko trojka le ni prišla, razglasili zmago, češ, sanirali smo bančni sistem in smo super," je poudaril in dodal, da ima Slovenija poleg vpliva globalne ekonomije, ki jo čaka dolgo obdobje nizke rasti, težave tudi z neočiščenimi bankami, demografskimi smernicami in globino finančne krize. "Reči, da smo zmagali in da zdaj samo še čakamo, da nam bo šla gospodarska rast spet na 3,5 odstotka, je zgrešeno. Tega se morajo ljudje zavedati. Bolj ko bomo odlašali s strukturnimi reformami, slabše bo," je opozoril.

Kot osnovne reforme je omenil privatizacijo in umik države iz gospodarstva, odpravo krivične dualnosti trga dela in ustavne spremembe na področju volilnega sistema. "Če sami tega ne bomo storili, nas bo v to nekdo prisilil, in to veliko prej, kot se ljudje zavedajo," je še povedal za Delo.