Dve državi: prva ga toži, druga bi mu zaupala nadzor nad državnim premoženjem

Na četrtkovi seji je vlada potrdila dva nova kandidata za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH). To sta:

• Željko Puljić, direktor Iskratela, ki spada v kvoto DeSUS, in 
• Franc Žmavc, predsednik upravnega odbora IMP in predsednik sveta agencije za civilno letalstvo, ki ga podpira del SMC.

Razkol v vladi

Že na seji se je po informacijah več virov pojavil razkol. Glasovanja o predlogu, ki ga je na vlado vložila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, so se namreč vzdržali ministri iz vrst Socialnih demokratov (SD): Dejan Židan (kmetijstvo), Anja Kopač Mrak (delo, družina in socialne zadeve) in Andreja Katič (obramba). 

Imeli so več pripomb na postopek izbire. Po prvotnih napovedih bi moral ministrski zbor na mizo dobiti štiri imena, med katerimi bi izbrali dve. Namesto tega so prejeli že oblikovan predlog, ki sta ga očitno že pred tem uskladila vrhova Stranke modernega centra (SMC) in DeSUS. 

Predlog o imenovanju novega nadzornega sveta SDH je na vlado vložilo ministrstvo za finance pod vodstvom Mateje Vraničar Erman. Foto: STA , Prav tako ministri niso dobili podrobnejših informacij o tem, katerih 11 kandidatov, ki so se prijavili na razpis, je izpolnjevalo pogoje in kako so na finančnem ministrstvu zožili seznam imen. V SD naj bi zato že zahtevali vpogled v seznam vseh kandidatov. 

Nov razkol v koaliciji se je pojavil le dan po tem, ko nadzorni svet SDH za člana uprave ni potrdil kandidata SD Matevža Marca. Njegovo imenovanje so preprečili v SMC in DeSUS, o tem naj bi se vrhova obeh strank dogovorila tik pred sejo, na kateri je poln mandat predsednice uprave dobila Lidia Glavina.

Vse kaže, da je kadrovski dogovor obeh strank zajel tudi imenovanje dveh manjkajočih članov nadzornega sveta SDH. Ta ima za zdaj le tri člane: Damjana Beliča, Barbaro Smolnikar in Duška Kosa. Čeprav naj bi predsednik vlade Miro Cerar na sestanku dvanajsterice najvplivnejših mož koalicije zagotovil, da bo kadrovska prevetritev nadzornega sveta SDH odnesla tudi Beliča (očital mu je, da pri marsikateri odločitvi solira), se to očitno ne bo zgodilo.

Dvomi ministrov SMC

Da tokrat ne gre le za spor med navezo SMC-DeSUS in SD, nakazujejo tudi informacije, da sta imela precejšnje zadržke do predlaganih imen tudi ministrstvi za pravosodje in gospodarstvo, ki spadata v kvoto SMC. 

Vse je najbolj zmotil Puljić, nekdanji član uprave Telekoma Slovenije v obdobju prve vlade Janeza Janše, ki jo je vodil Bojan Dremelj. Ministrstvo za pravosodje je na seji zastopal državni sekretar Darko Stare, nekdanji visoki uslužbenec Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je leta 2012 objavila ugotovitve o sumih koruptivnega ravnanja v takratnih poslih Telekoma Slovenije. Podpisal jih je takratni predsednik KPK Goran Klemenčič, danes minister za pravosodje. 

Možnost konflikta interesov Željka Puljića

Ključna težava za Puljića je možnost konflikta interesov, v katerem bi se v primeru, da bi postal nadzornik SDH, lahko znašel zaradi dveh razlogov.

1. Tožba proti nekdanji upravi Telekoma Slovenije

Proti Dremljevi upravi, v kateri je sedel tudi Puljić, je Telekom Slovenije vložil več odškodninskih tožb:

• zaradi predragega nakupa podjetja Najdi.si in domnevnega oškodovanja v vrednosti več kot sedem milijonov evrov, Telekom je avgusta lani na prvi stopnji tožbo izgubil;
• zaradi oškodovanja pri naložbi v kosovskem mobilnem operaterju Ipko v vrednosti 48 milijonov evrov, letos je bila prva obravnava;
• zaradi domnevne kršitve skrbnosti pri prevzemu makedonske družbe On.net (zdaj One) za 2,3 milijona evrov, tožba je lani padla, Telekom Slovenije pa je na odločitev ljubljanskega okrožnega sodišča septembra lani vložil pritožbo. 

Med toženimi člani uprave je po naših informacijah tudi Puljić. Vlagatelj tožb, Telekom Slovenije, je v večinski lasti države. Delež upravlja Slovenski državni holding (SDH), ki ga želi Puljić zdaj nadzorovati. S tega položaja bi lahko vplival na odločitev SDH, da kot največji delničar od Telekoma Slovenije tožbe umakne. 

Vložitev tožb je sicer Telekomu Slovenije na skupščini leta 2011 naložila prav država kot večinska lastnica.

Preberite: Poročilo KPK o oškodovanju državnega premoženja v Telekomu

2. Iskratelovi spori z državo

Puljić je direktor in tudi eden od večjih lastnikov Iskratela, ki se poteguje za različne posle pri državi in njenih družbah. Z njimi se je v zadnjih letih zapletel v več sporov, nekateri od teh se rešujejo tudi na sodišču.

Iskratel je tako 80-odstotni lastnik kranjskega Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT), ki mu je ministrstvo za gospodarstvo dodelilo deset milijonov evrov evropskega denarja in sredstev iz državnega proračuna. 

Denar bi moral porabiti za "gradnjo stimulativnega okolja za razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev ter za nastajanje novih visokotehnoloških podjetij in novih visokotehnoloških delovnih mest".

Foto: Ana Kovač Urad za nadzor proračuna (UNP)  je pozneje ugotovil, da so v Iskratelu 2,2 milijona evrov evropskih sredstev prek nenamenskega nakupa nepremičnine prelili v svoj žep. Država jim je nato unovčila 2,4-milijonsko jamstvo, Iskratel pa je proti državi vložil tožbe in kazensko ovadbo. 

Prav zaradi neporavnanih obveznosti je ministrstvo za gospodarstvo RC IKT pred kratkim zavrnilo novo vlogo za sofinanciranje podpornega podjetniškega okolja. V Iskratelu so pred dnevi potrdili, da zdaj proučujejo možnost upravnega spora.

Na tožbo Iskratela proti državi naj bi člane vlade danes spomnil Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo.

Spomniti je treba še, da se je Iskratel lani neuspešno potegoval na razpisu za elektronsko cestninjenje, dobil ga je konzorcij Telekoma Slovenije in družbe Q-Free. Takrat je Puljić javno napadel Dars, da je izbral ponudnika z zastarelo tehnologijo. Tudi Dars je družba, ki jo upravlja SDH.

Iskratel je skupaj z GH Holdingom Blaža Miklavčiča za državo gradil tudi komunikacijsko omrežje GSM-R. Lani poleti mu je ministrstvo za infrastrukturo po dolgih pogajanjih odobrilo skoraj 24 milijonov evrov z aneksom za dodatna in nepredvidljiva dela, kar je skupno vrednost posla zvišalo s 117 na 141 milijonov evrov.

Erjavec in Iskratel – partnerstvo za kadrovanje

Puljić sicer velja za kandidata Desusa. Je namreč že drugi kandidat, povezan z Iskratelom, ki ga je stranka upokojencev predlagala med nadzornike SDH. Že februarja 2015 je na ta položaj predlagala Andreja Polenca, nekdanjega direktorja Iskratela, a je njen predlog padel v vodo.

Tudi nekdanji prvi mož Iskratela Andrej Polenec je bil kandidat DeSUS za nadzorni svet SDH, vendar je predlog na koncu padel v vodo. Foto: STA , Tudi sicer v Iskratelu ne skrivajo svojega zadovoljstva nad Erjavcem, ki je v zadnjih desetih letih večkrat obiskal podjetje. Kot minister za zunanje zadeve namreč podjetju pomaga odpirati vrata v številnih državah, predvsem na območju nekdanje Sovjetske zveze.

Oktobra lani je Puljić javno poudaril, da "Erjavec in njegova ekipa v Sloveniji in tujini izjemno dobro delajo in pomagajo gospodarstvu".

"Zunanji minister Karl Erjavec z gospodarsko diplomacijo pomaga slovenskim podjetjem v Rusiji, Turkmenistanu in vseh obkaspijskih državah. Brez njihove podpore bi bilo veliko teže priti do poslovnih priložnosti. V Tadžikistanu se bojujemo za šestmilijonski posel. V to priložnost se je vpletla kitajska vlada. Kabinet ministra Karla Erjavca je pred nedavnim v manj kot dnevu in pol spravil po diplomatski poti pismo podpore Iskratelu, tako da smo še v igri za posel," pa je dejal februarja 2016.

Žmavc nastopal v več zgodbah

Tudi drugo ime na vladnem predlogu je nekatere presenetilo.

Franc Žmavc je trenutno predsednik uprave družbe IMP, ki precej posluje z ministrstvom za zdravje. Skupaj s Kolektorjem Kolingom, gradbincem, ki je v lasti skupine Stojana Petriča, je gradil novo urgenco bolnišnice v Šempetru.

Leta 2013 je bil kandidat za direktorja UKC Ljubljana. Je tudi član rotarijancev, ki veljajo za vplivno omrežje pri kadrovanju v državnih podjetjih. Bil je predsednik Rotary kluba Ljubljana Grad. 

Odmevnejše zgodbe, v katerih je nastopal Žmavc:

-  agencija za civilno letalstvo je v obdobju, ko je njen svet vodil Žmavc, prejela zadnje opozorilo pred izključitvijo iz združenja evropskih nadzornikov za civilno letalstvo;

-  prvemu možu in lastniku ljubljanskega Koloseja Sergeju Racmanu je Žmavc pomagal pri prenosu večmilijonskih prihodkov od prodaje kino vstopnic z dosega rok upnikov. Prav zaradi teh poslov je Racmana ovadila policija. Več o tem pišemo v okvirju;

-  avgusta 2011 je Franc Žmavc postal član nadzornega sveta Podjetja za urejanje hudournikov (PUH), ki je bilo v 40-odstotni lasti države. Šest mesecev pozneje je podjetje končalo v stečaju. 

"Dokler postopek imenovanja traja, ne želim komentirati ničesar," je za Siol.net dejal Žmavc.