Dušan Mramor: Slovenija še nikoli ni imela tako visoke podpore privatizaciji

Slovenija ima po Mramorjevih besedah državne naložbe v podobnih sektorjih kot druge države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), na primer v telekomunikacijah in energetiki. A obseg teh naložb je "občutno prevelik".

Enotna tudi koalicija Kot je na konferenci o privatizaciji, ki poteka na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), spomnil Mramor, bo ministrstvo podjetja v klasifikaciji razdelilo glede na tri glavne kriterije - glede na obstoj monopolov, mrežni vpliv nekaterih podjetij na celotno gospodarstvo in glede na strateške cilje države v določenih sektorjih oziroma celotnem gospodarstvu.

Privatizacija v vseh državah sproža burne razprave. "A Slovenija še nikoli ni imela tako visoke podpore privatizaciji, kot jo ima danes," je minister izpostavil rezultate javnomnenjskih anket.

"Definitivno" je glede tega enotna tudi koalicija, je zagotovil Mramor in spomnil na sprejetje aktualnega predloga strategije upravljanja državnega premoženja na vladi in tudi veliko podporo v matičnem parlamentarnem odboru.

Pri deležih, ki bodo namenjeni za prodajo, bo treba zagotoviti transparenten postopek, pri ostalih pa bo treba najti ustrezen model lastništva. "Ni samo vprašanje prodati ali ne prodati," je poudaril minister. Potrebujemo prilagodljivost in različne možnosti za upravljanje glede na specifike različnih podjetij in sektorjev.

Zadolženost povzročili menedžerski odkupi in prevzemi podjetij Za slovensko gospodarstvo so značilni sistemska korupcija, slabo razvite institucije in visok delež podjetij v državni lasti, pa v v študiji o upravljanju in produktivnosti podjetij v državnih lasti in pomenu političnega povezovanja ugotavlja Polona Domadenik z ljubljanske ekonomske fakultete. Negativni ekonomski vplivi vpetosti slovenske države v gospodarstvo po izračunih GZS znašajo 13 milijard evrov oz. tretjino BDP.

Polona Domadenik v študiji o upravljanju in produktivnosti podjetij v državnih lasti in pomenu političnega povezovanja ocenjuje, da bi bilo slovensko gospodarstvo odpornejše, če bi ga na državni ravni in na ravni podjetij učinkovito upravljali.

Menedžerski odkupi in prevzemi podjetij na podlagi bančnih posojil so povzročili visoko stopnjo zadolženosti slovenskega gospodarskega sektorja, neizpolnjevanje finančnih obveznosti podjetij pa je prispevalo k potrebi po dokapitalizaciji treh največjih slovenskih bank. Ker pa je bila med 2004 in 2008 rast bruto domačega proizvoda (BDP) povprečno blizu pet odstotkov, kritik niso resno jemali, opozarja Domadenikova.

Privatizacija kot ena pomembnejših nalog ekonomske politike je bila razmeroma učinkovita v primeru malih in srednje velikih podjetij, v večjih podjetjih pa je država ostala pomemben lastnik prek posrednih deležev državnih skladov. Pri teh je politika zaznala možnost vplivanja in po neuradnih podatkih, ki jih navaja Domadenikova, so člane nadzornih svetov v državnih podjetjih pogosto imenovali na podlagi političnih in ne strokovnih meril.

V 251 vzorčenih podjetjih, ki so leta 2010 zaposlovali povprečno 528 ljudi, so imeli nadzorni sveti v obdobju 2000-2010 povprečno 5,31 člana. Skupaj je bilo v povprečnem podjetju 24,5 odstotka članov nadzornih svetov opredeljenih kot "politično povezanih", v študiji ugotavlja Domadenikova.

Privatizacija dobrodošla Politična korupcija se bo predvidoma zmanjšala, ko se bodo demokratične institucije okrepile in postale sposobnejše kaznovati koruptivna ravnanja. Če pa bo razvoj demokratičnih institucij v "mladih" gospodarstvih počasen in se bo politična povezanost podjetij hitro širila, je morebiti boljša kratkoročna rešitev, da se previdno izvede privatizacija preostalih podjetij v državni lasti, ocenjuje Domadenikova.

Da bi bila privatizacija zelo dobrodošla, je razbrati tudi iz podatkov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Ta je izračunala, da negativen ekonomski vpliv države na gospodarstvo znaša več kot tretjino bruto domačega proizvoda oz. 6600 evrov na državljana.