Dublin: Irski izhod iz krize mejnik, ne pa konec poti

Izhod iz programa je pomemben mejnik, nikakor pa še ne pomeni konca poti do gospodarskega okrevanja, je dejal irski finančni minister Michael Noonan. Noonan je ob tem pohvalil potrpljenje Ircev, a pristavil, da bo treba ohraniti sedanje politike.

"Dolg bo treba narediti bolj vzdržen" "Javnofinančni primanjkljaj je še vedno previsok, dolg pa bo treba narediti bolj vzdržen," je poudaril predsednik irske vlade. "Pred nami sta dva cilja - zagon gospodarske rasti in ustvarjanje novih delovnih mest," je dodal.

Irski minister za javne izdatke in reforme Brendan Howlin je na drugi strani ocenil, da se je država v preteklih letih soočila z najhujšo "eksistencialno krizo" od njene ustanovitve. Današnja želja je drugačna družba, je izpostavil.

Irskih žrtev se zaveda tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ircem in njihovi vladi je danes čestital za trud. "Uspeh Irske ponuja pomembno sporočilo, in sicer, da se z odločnostjo in podporo partnerskih držav da iz globoke krize iziti močnejši," je prepričan.

Irska vlada bo triletni program pomoči Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) zaključila brez previdnostnega posojila, kar pomeni, da bo v prihodnje prosta vseh omejitev, sicer vezanih na mednarodno pomoč. Tamkajšnje oblasti upajo, da bo sledilo tudi zvišanje bonitetnih ocen.

Država trenutno na sekundarnem obvezniškem trgu beleži nižje obresti Država, ki ima po izvedenih reformah manj bank - poleg tega pa so te manjše - sicer trenutno na sekundarnem obvezniškem trgu beleži nižje obresti. Zahtevan donos na irske državne desetletne obveznice je 3,5-odstoten, potem ko je bil v času najhujših težav 14,5-odstoten.

Brezposelnost je bila septembra 12,9-odstotna, kar predstavlja najnižjo raven po letu 2009, rast irskega bruto domačega proizvoda pa naj bi bila prihodnje leto 1,8-odstotna.

Dublin je EU in IMF za pomoč zaprosil konec leta 2010, potem ko je svetovna finančna kriza leta 2008 močno prizadela irski nepremičninski trg, banke in trg dela. Posledično so bile v zelo slabem položaju tudi irske javne finance.

Rešilni paket je bil vreden 85 milijard evrov, v zameno pa je morala država pristati na stroge varčevalne ukrepe. Irska je izvedla obsežne strukturne reforme, dosegla fiskalne cilje in spodbudila zaposlovanje. Med članicami območja evra, ki so zaprosile za finančno pomoč, velja za najbolj vzorno.

Poleg Irske so finančno pomoč prejeli še Ciper, Grčija in Portugalska. Španija je medtem vključena v poseben program pomoči za sanacijo bank. Uradno bo v nedeljo izhod Irske iz programa pomoči v televizijskem nagovoru pospremil irski premier Enda Kenny.