Države z evrom: ciprsko gospodarstvo naj rešijo bogati Rusi

V zadnjem času so se zato pojavila številna namigovanja v evropskih finančnih krogih, da bi morale ciprski finančni položaj v sklopu reševalnega paketa pomagati reševati tudi tuje fizične in pravne osebe, ki niso del EU-ja ali evroobmočja. Ciper relevanten za celoten sistem V torek je tako vodja evropskega reševalnega mehanizma (ESM) Klaus Regling povedal, da predstavljajo gospodarske težave Cipra veliko tveganje za celotno evroobmočje. Po njegovem mnenju naj bi bil ciprski primer stvar "sistemske relevantnosti", je med drugim poročal francoski časopis Le Figaro. Po poročanju časopisa Die Presse se Evropska centralna banka (ECB) v povezavi s perečo ciprsko problematiko boji ponovnega razplamtenja krize v evrskem območju. Zato naj bi bilo tudi po mnenju pristojnih v omenjeni instituciji pomembno, da se k mehanizmu reševalnega programa za malo otoško državico vključi tudi tuje investitorje.

Bogati tujci kot vir rešitve? Načrt članic evrskega območja za reševanje ciprske krize naj bi bil torej sledeč: bogati posamezniki in korporacije, ki so svoj denar investirali v Ciper, bodo upoštevani v končno bilanco reševalnega paketa, ki bo namenjen za to evrsko članico. Po navedbah časopisa Süddeutsche Zeitung bo treba tovrsten pristop k reševanju ciprskih težav s strani zasebnih investitorjev in bank posojilodajalk – od katerih jih veliko prihaja iz Rusije – še preveriti.

V visokih evropskih finančnih krogih je zadnje dni tema številnih pogovorov glede položaja na Cipru tudi vprašanje visokih davkov na dobičke podjetij pa tudi vprašanje vpeljave davka na premoženje.

Uradna Nikozija je za pomoč iz evropskih reševalnih fondov zaprosila junija 2012, po ocenah strokovnjakov pa država potrebuje okoli 17 milijard evrov denarne pomoči. Omenjena številka predstavlja znesek, ki ga tamkajšnje gospodarstvo zasluži v enem letu, v primeru sprejetja reševalnega svežnja pa bi državni dolg narasel na 140 odstotkov BDP-ja, poročajo mediji.