"Država naj ne upravlja, ampak naj olajšuje upravljanje"

Izobraževalna ustanova Toronto Business Academy je v torek na ljubljanski ekonomski fakulteti organizirala okroglo mizo o ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja. Dogodek je vodil Laurence Hewick, kanadski poslovnež, profesor in svetovalec za področje strateškega razvoja in inovacij.

Vladni programi ponavadi niso uspešni Hewick je uvodoma primerjal poslovno okolje Severne Amerike in Evrope ter zlasti Slovenije. Izpostavil je predvsem velike kulturne razlike, bistveno manjši dostop do financiranja v Evropi in pomanjkanje mentorstva.

Evropa se spopada z veliko brezposelnostjo v primerjavi s Severno Ameriko, zlasti med mladimi. Mladi se morajo tudi prepogosto sprijazniti z zaposlitvijo, ki ne ustreza njihovi stopnji izobrazbe. To kaže, da univerze niso v službi realnega sektorja, pravi Hewick.

"Vladni programi ponavadi niso uspešni, zato danes med mojimi gosti ni nobenega vladnega človeka. Vlade bi morale olajševati upravljanje, ne pa upravljati," je prepričan Kanadčan.

V Evropi ni podjetniške kulture Hewick je izpostavil šest glavnih gonil uspešnega podjetniškega okolja. Ti so podjetniška kultura, podpora poslovnega sveta, vidnost – prepoznavnost, mreženje, financiranje in izobrazba.

Naštel je nekaj primerov globalnih podjetniških ekosistemov, največji in najboljši so v Silicijevi dolini, Tel Avivu in Los Angelesu. Na lestvici je prvi evropski šele na sedmem mestu, in sicer London. Med prvimi dvajsetimi na svetu pa so iz Evrope le še Pariz, Moskva in Berlin.

Podjetniki se ne rojevajo le med študenti ekonomije "V Maleziji in Indoneziji me je navdušilo, da bodočih podjetnikov niso iskali le med študenti ekonomije, ampak tudi na primer med študenti umetnosti. Osredotočali so se na znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, v te študijske programe pa so vključevali podjetništvo. Zato so tako napredni," je prepričan Hewick."

"Pri vas je velik prepad med tistim, kar učijo univerze, in tistim, kar gospodarstvo potrebuje," trdi profesor.

Dobiček ni nekaj slabega Hewick je na okrogli mizi gostil Borisa Pleskoviča, nekdanjega uslužbenca Svetovne banke in zdaj predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, Klemena Žumra, vodjo pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, ki je ekonomijo in politične vede študiral v Kanadi, v Londonu in Parizu, profesorja prava Jurija Toplaka ter podjetnike Toneta Stanovnika (Špica), Marka Lotriča (Lotrič Meroslovje) in Dejana Roljiča (Pospeševalnik ABC).

Toplak je poudaril, da je med izobraževalnima sistemoma v ZDA in v Sloveniji bistvena razlika ta, da je v ZDA podjetništvo v šolo vključeno že od vsega začetka. "Tam ne menijo, da je dobiček nekaj slabega," je dejal Toplak.

Univerze, odprite svoja vrata! Za Žumra je bila največja razlika med Severno Ameriko in Slovenijo kritično mišljenje. "Lahko sem se pogovarjal s profesorji, vprašal, debatiral, kritiziral. Spodbujali so me, da izrazim svoje ideje, da se učim in se razvijam. Profesorji tam ne berejo iz knjig, ampak resnično poučujejo, navdušujejo, motivirajo," pravi Žumer.

Tone Stanovnik je pozval univerze, naj odprejo vrata in poslušajo, kaj gospodarstvo potrebuje. Kot poslovnež namreč pri izobraževalnih inštitucijah velikokrat naleti na zaprta vrata.

Roljič je poudaril, kako pomembno je iskati znanje in izkušnje v tujini ter se učiti od velikih podjetnikov. "Vzemite od njih vse, kar lahko, nato pa se vrnite v Slovenijo!" je spodbudil poslušalce.